bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ16
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar
Celotno geslo
eSSKJ16
cvetje -a (cvetje, cvejtje, cvitje) samostalnik srednjega spola
več cvetov, cvetlic; SODOBNA USTREZNICA: cvetje
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
duh2 -a samostalnik moškega spola
1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava
1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Svetokriški
Efestionov -a prid. Efestionov: s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo tož. ed. ž smalal ǀ En drugi je hualil, inu naprej neſil Epheſtionavo tož. ed. ž nesrezheno muzh (III, 447) → Efestion
Vorenc
farba ž, F118, atricolor, zherna farba; bicolor, dvuje farbe; cinereus, pepelne farbe; color, farba; concolor, enake farbe; discolor, mnogitere farbe; fuscus, -a, -um, pramaſt, ali temne farbe; gramineus, -a, -um, travne farbe, travnaſt; helvolus color, ſhilerṡka farba; inclinans ad crocum, vleizhe na ṡhafranovo farbo, ali na gèlu, kakòr ṡhafràn; insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali; multicolor, doſti fárb, piſſan, mnogitere farbe; ostrinus, -a, -um, ṡhkerlatove farbe; pallidus, -a, -um, bleid, bleide farbe; rubiceta, -ae, ardezha farba ṡa ṡhenṡko lipotizo; unicolor, ene farbe; versicolor, preminîene farbe
Svetokriški
farba -e ž barva: erdezha farba im. ed. bleda rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe rod. ed. ſe bò pokrila ǀ kaj s'ene farbe rod. ed. je liurea krajla Nebeſkiga ǀ Cameleontes, Kateri sledno farbo tož. ed. naſe vſame ǀ penſelz vſame, v'farbi mest. ed. omozhi ǀ s' to pohleuno pepelnoſto farbo or. ed. ſo bò ogvantala ǀ s' farbo or. ed. te huale taku lepu je bil pershono Epheſtianovo smalal ǀ vſe farbe im. mn. zherne rataio, te tize mutaſte rataio pod farbo pod krinko: pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio ← srvnem. varwe ‛barva’
Celotno geslo
eSSKJ16
farba -e (farba, farva) samostalnik ženskega spola
1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; SODOBNA USTREZNICA: barva
2. snov, ki se uporablja za barvanje; SODOBNA USTREZNICA: barva
2.1 plast te snovi, nanesena na kaj
3. naravna obarvanost kože, obraza; SODOBNA USTREZNICA: barva
4. ekspresivno, s prilastkom prepoznavna značilnost; SODOBNA USTREZNICA: barva
5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču
FREKVENCA: 70 pojavitev v 10 delih
Vorenc
farbar m, F4, cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ṡa farbarje; infector, farbar; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; tinctor, -oris, farbar
Vorenc
farbati nedov., F14, baphia, ena farba ṡa ṡhkerlát farbati; coccum, -ci vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ṡernie s'kateriga ſe farba ṡhkerlát; colorare, farbati, pofarbati; crocotularius, kateri takeſhne gvante farba; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti; imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; miniare, s'menikam, ali ardezhe farbati; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; tingere, farbati, namozhiti; violarius, -rÿ, kateri plavu, ali violaſtu farba
Vorenc
gelo sam., F2, inclinans ad crocum, vleizhe na shafranovo farbo, ali na gèlu, kakòr ṡhafràn; luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu gèlu
Svetokriški
izgubiti -im dov. izgubiti: ſe boijsh sgubiti nedol. tuoje blagu, inu ſe ne boijsh sgubiti nedol. tuojo dusho ǀ Aku n' hozhete tudi vashe dushe sgubit nedol. ǀ zhe n'hozhemo lon, inu krono tem ſtonovitnem perprauleno ſgubiti nedol. ǀ Sakaj sgubish 2. ed. tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit ǀ ſe tebi sgodi kakor zhebelli, katera zhloveka vbode, de ga saboli, ona pak leben sgubi 3. ed. ǀ kadar Lintvorn mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje, inu do vekoma Nebu sgubij 3. ed. ǀ ona ſgubj 3. ed. ſtrah Boshj ǀ Eden ſgubij 3. ed. nanaglom beſſedo, inu ſe nemore ſpovedat ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta lubi pravi Kruh sguby 3. ed. ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto sgubjj 3. ed. ǀ sgubimo 1. mn. gnado s. Duha ǀ prezej prezej farbo ſgubimo 1. mn. teshave pozhutimo ǀ hudizha vrshoh dellate, kadar vashe divishtvu sgubite 2. mn. ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe de pot sgubè 3. mn. ǀ v' tej vishi lon Nebeski sgube 3. mn. ǀ s' kusi nyh sanikornost ga sgubie 3. mn. ǀ kulikain lona ludje sgubio 3. mn., dokler te S. manunge nemeaj ǀ rajshi ſgubite vel. 2. mn. blagu, lushte ǀ Eſau je bil sgubil del. ed. m ſvoje pervorajſtvu ǀ s'quartamij je bil ſgubil del. ed. m vſe denarie ǀ jeſgubil +del. ed. m sdrauje ſvoje dushe ǀ de bi Boshijo gnado nesgubil +del. ed. m ǀ Sakaj tuoje diviſhtvu ſi ſgubila del. ed. ž ǀ de ſim jeſt taku nemarnu veſſelje Nebesku ſgubila del. ed. ž ǀ Krajl Zebee; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila del. dv. m ǀ de vaſh lon ne bote sgubili del. mn. m ǀ nasho perſezhno Mater ſmò ſgubili del. mn. m ǀ gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily del. mn. m ǀ de bi li Boga nesgubili +del. ed. m ǀ varvat ſe imate, de nebeſſa nebote ſgubile del. mn. ž ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble del. mn. ž izgubiti se izgubiti se: ſturi gvishnu de zhlovek ſe sgubi 3. ed. ǀ Na semli nej pozhitka, v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi ſe sgubij 3. ed. ǀ Columbus pak kateri na morij ſe je bil sgubil del. ed. m, kadar je videl tize letejti, je bil savupil terra, terra, semla ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu, inu ſe nesgubilu +del. ed. s ǀ Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila del. ed. ž ǀ ena umei letemi ſe je sgubila del. ed. ž v' tej puszhavi ǀ ſe boijm de bi ſe nesgubila +del. ed. m
Svetokriški
jezik -a m jezik, tj. 1. organ v ustih: de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor: moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje: leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec: Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek: Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
Svetokriški
kakovšen -šna zaim. kakšen: Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna im. ed. ž je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio ǀ voda je nashe pytje, inu kakuſhna im. ed. ž nesabelena shpisha ǀ kakushnu im. ed. s je tu tekozhe naſhe shivenie, takushen je konz tiga shivenia ǀ fliſſnu merkajo, aku kakushen tož. ed. m tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat ǀ Polè, v' kakushen tož. ed. m neſrezhen ſtan greh tiga reuniga zhloveka perpravi ǀ proſsi eno gnado kakushno tož. ed. ž hozhesh jest hozhem taisto tebi sturiti ǀ v'poſsodi postè Kakushno tož. ed. ž Kaplo, farbo, ali duh ǀ v'kakushno tož. ed. ž Cerku greſte ǀ Bug negleda v'kakuſhnim mest. ed. m ſtanu zhlovek ſe najde ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni mest. ed. ž viſhi ſte shivèli ǀ v'kakushni mest. ed. ž vishi gre od Ozheta, inu ſyna ǀ danaſs ſim ſi naprej vſel Nem. Nem. vuzhiti KaKushni mest. ed. ž vishi ſe imajo h'S. ſpuvidi perpravit ǀ v'kakuſhni mest. ed. ž vishi bi mogli tebe ſupet najti ǀ ſdaj povedaj meni s'kakushnem or. ed. s ſerzam bosh ſe podstopil ǀ s'kakushnim or. ed. s ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika → kakšen, → kakoršen
Svetokriški
kam prisl. 1. kam: kam bosh bejshal pred Bugam ǀ povej nam, kam rayshash ǀ kadar sgubish G: Boga kam ga gresh yskati 2. kamor: kam ti ſi nemenil pojti, je nevarnu ǀ pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio
Svetokriški
kameleontes m kameleon: Serce nashe, ie KaKor Protheus, Kateri ſe preoberne v'to podobo, Katera niemu dopade. KaKor Cameleontes im. ed., Kateri sledno farbo naſe vſame (I/2, 124) ← lat. chamaeleōn ← gr. χαμαιλέων ‛kameleon’
Vorenc
krajda ž, F8, bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne vgaſne; chalcidica, ena ſuſebna ſorta kraide; creta, -ae, kraida; marga, -ae, ena ſorta beile ṡemlè, kakòr kraida, s'katero ty kmèti nyve gnojè; pnignitis, zherna kraida; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -si, ena ſorta kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo; rubrica, -ae, ardezha kraida, ṡa ṡnaminanîe s'ardezho farbo, ardezha ṡemla
Vorenc
malan del., F6, graphicè, cilú flitnu piſſanu, ali malanu; monochromatos, s'eno farbo malan; pictus, -a, -um, malan; praefiguratum, naprei malanu; starachium, en malan antipedium pred Altarjam; striatus, -a, -um, tudi malanu déllu. 3.Reg:7.v.24
Vorenc
malar m, F4, lythargyrium, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom ṡa farbo tolzhejo; ochra, ochrae, tá gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró nuzajo; pictor, -oris, malar; purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -si, ena ſorta kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo
Svetokriški
ogvantati -am dov. obleči: terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga oguantat nedol. ǀ ſapovej lepu ga ogvantat nedol. ǀ G: Bug jo oguanta 3. ed., inu pokrje s'enem plajsham ǀ ſam Ozha Nebeſki je taiſto ogvantal del. ed. m ǀ v' Svetem Karſtu je bil vaſs oguantal del. ed. m s' ſvojem libereiam ǀ ti bi rad njega oguantal del. ed. m, inu naſſitil ogvantati se obleči se: volnu ſe hozhem lepu oguantat nedol. ǀ ta lazhni Syn ſe bo mogal dobru naſſitit, inu lepu ogvantat nedol. ǀ Leta ſe lepu oguanta 3. ed. kakor ſe je ſpodoblu eni Krajlevi Neveſti ǀ s' to pohleuno pepelnoſto farbo ſo bò ogvantala del. ed. ž → gvant
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost