Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]
    1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos
      1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
Pleteršnik
bážol, m. = fižol, Tuš. (B.).
Pleteršnik
bažǫ̑la, f. = fižol, C.
SSKJ²
belokránjski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša
♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki
Pleteršnik
bežǫ̑ł, m. = fižol, Erj. (Torb.).
Celotno geslo Etimološki
bȍb1 bóba m
Pleteršnik
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
Pleteršnik
bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.
SSKJ²
botíti -ím nedov. (ī í)
agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
Pravopis
botíti -ím nedov. bôti -íte, -èč -éča, -íl -íla, -ít, -èn -êna; botênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) |vlažiti seme|: kaj ~ fižol pred sajenjem
Pleteršnik
bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).
SSKJ²
brezníten -tna -o prid. (ȋ)
agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol
Pravopis
brezníten -tna -o (ȋ)
breznítni -a -o (ȋ) ~ stročji fižol
breznítnost -i ž, pojm. (ȋ)
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Pleteršnik
bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
SSKJ²
cípro -a m (ȋ)
agr. visoki fižol boljše sorte:
Pravopis
cípro -a m (ȋ) |fižol|
Pleteršnik
cízra, f. 1) = cizara, die Kichererbse, C.; — 2) = fižol, vzhŠt.
Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
SSKJ²
čéšnjevec -vca m (ẹ́)
1. žganje iz češenj: nakuhali so dosti češnjevca in slivovke
2. nizki fižol pozne sorte z vijoličastorjavkastimi zrni: saditi češnjevec; pasulj je mogoče skuhati tudi iz češnjevca, le da barva ni pristna; češnjevec v solati
3. sorta paradižnika z okroglimi manjšimi plodovi: krožnik okrasimo z narezanim češnjevcem / paradižnik češnjevec
Število zadetkov: 267