Fran > SSKJ

1. 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja
   // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija
2. 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture
   // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi
   // poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture
3. 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture
   // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita
4. 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo
5. 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture
   // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža
6. 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture
   // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
   ♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov
2. 2. trden zunanji zaščitni del
   1. a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje
   2. b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka
3. 3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom
4. 4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene
   // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti
   ♦ bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pocúkran -a -o 
1. 1. deležnik od pocukrati: pocukrani krofi; vrt je pod novim snegom kot pocukran
2. 2. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: pocukran film; pocukrane fraze
   // pretirano prijazen, vljuden: kako je pocukrana / pocukran nasmeh
   // sladkobno lep: občudovati pocukrane filmske igralce / na steni visi pocukrana slika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta
   // s čolni so jih popeljali na izlet peljali
2. 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod
3. 3. omogočiti, da kdo
   1. a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej
   2. b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo
      ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo

popeljáti se 
1. 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši
2. 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni
   // brneč se premikati: avto brni po cesti
2. 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije

brnèč -éča -e: brneč glas zvonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. ploskev, na kateri se zaradi elektronskega žarka pokaže slika; zaslon: televizijski ekran; ekran oscilografa, radarja
   // televizijski zaslon: televizor s širokim ekranom / publ. mali ekran televizija
2. 2. redko projekcijsko platno: slika na ekranu / publ. ali bo izpolnil obete in postal Shakespeare filmskega ekrana? filmske umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. a) filmski projektor; filmska kamera; filmsko platno / filmski atelje / filmski trak film
2. b) filmski festival; filmska produkcija; filmsko podjetje / filmska upodobitev romana / filmska umetnost / filmska predstava traja dve uri
3. c) zborovanje filmskih delavcev; filmski igralec / filmska zvezda zelo slavna filmska igralka
4. č) filmski tisk; filmska reportaža / filmski scenarij; filmska novica / oblikovanje filmske kulture človeka; filmska vzgoja / zgodba je premalo filmska / dogodki se vrstijo s filmsko naglico zelo hitro

fílmsko prisl.: filmsko stopnjevana zgodba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. a) prizadevanje za hitrejše in cenejše grajenje; grajenje hiše / grajenje novega sveta / grajenje filmske epopeje
2. b) grajenje potoka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit
2. 2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti
3. 3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde

lansíran -a -o: lansirana raketa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje
   // pog. posodi mi lečo povečevalno steklo, lupo; pren., knjiž. presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
   // anat. prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici: poškodovati si lečo; napake leče / očesna leča
2. 2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi: izbirati, kuhati lečo; krožnik leče
   ● bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
   ♦ bot. vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; fiz. elektronska leča priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov; konkavne ali razpršilne leče ki so ob robu debelejše kot na sredini; konveksne ali zbiralne leče ki so ob robu tanjše kot na sredini; gorišče leče; fot. časovna leča del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu; dostavna leča s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva; nastavljalna ali naravnalna leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici; petr. leča plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice
   ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih
   // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice
2. 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / čovek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko
2. 2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: povzdignili so ga v plemiški stan; trg so povzdignili v mesto že v 16. stoletju / narodni jezik je povzdignil v literarnega; ekspr. žirija je povzdignila igralca v sam vrh filmske ustvarjalnosti / ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil
2. 2. knjiž. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: povzdigniti moralo v četi; muzejske zbirke so povzdignile sloves mesta; govor je povzdignil njegov ugled
   // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigniti vinogradništvo in živinorejo / s svojo igro je povzdignil umetniško raven gledališča / take misli človeka povzdignejo nad vsakdanje skrbi
3. 3. star. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigniti: povzdigniti glavo; povzdignil je kozarec in jim nazdravil; grozeče je povzdignil palico
   ● star. povzdigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; knjiž. povzdigniti oči h komu pogledati ga; star. le kako si je upal povzdigniti oči do njegove hčere pričakovati, da se bo poročila z njim

povzdígniti se star.  priti do česa, povzpeti se: rad bi se povzdignil do visokega položaja / povzdignil se je do uglednega meščana
● ekspr. hotel se je povzdigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih

povzdígnjen -a -o: reči kaj s povzdignjenim glasom; žugati s povzdignjenim prstom; povzdignjen slog; povzdignjena kulturna raven
● ekspr. prositi s povzdignjenimi rokami zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. lastnost, značilnost prisiljenega: prisiljenost njenega joka ga je razdražila / prisiljenost filmske izreke / prisiljenosti in neokusnosti v knjigi
2. 2. dejstvo, da je kdo prisiljen: zaradi prisiljenosti so delo opravili slabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. 3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. 4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
   ♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat

intêrno prisl.: problem bodo reševali interno

intêrni -a -o sam.: žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. a) obrtna dejavnost; obrtna storitev / obrtna delavnica; obrtna zadruga; obrtno podjetje / obrtni izdelki / obrtni davek davek od obrtne dejavnosti; poljud. obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti
2. b) obrtni del filmske umetnosti; obvladati obrtno stran pisanja
   ♦ šol. obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola

obŕtno prisl.: obrtno se ukvarjati z mizarstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve
   // uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev
   // upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke
2. 2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele
   ● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. 1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti: vpliv filozofije, revolucije na umetnost; stilne smeri umetnosti; umetnost in znanost / dela antične, renesančne, sodobne umetnosti; italijanska, slovenska umetnost; umetnost zaradi umetnosti nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
   // Slovenska akademija znanosti in umetnosti
2. 2. s prilastkom ta dejavnost glede na izrazno sredstvo, obliko: mojster filmske, gledališke umetnosti; akademija za likovno, upodabljajočo umetnost; slikarstvo, glasba in druge umetnosti / uporabna umetnost katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov
3. 3. likovna umetnost: zanimata ga zlasti umetnost in glasba; muzej moderne umetnosti / študirati umetnost
   // dela te umetnosti: razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti / izdati zgodovino umetnosti v slikah
4. 4. ed. umetniško ustvarjanje: v njegovi umetnosti se kažejo različni vplivi / dober poznavalec Cankarjeve umetnosti Cankarjevih del
   // ekspr. godci so razkazovali svojo umetnost
5. 5. nav. ekspr., navadno s prilastkom dejavnost, ki zahteva spretnost, znanje na področju, kot ga izraža prilastek: razvoj tiskarske umetnosti; posredovati komu umetnost izdelovanja papirja
   // spretnost, znanje, potrebno za tako dejavnost: njena frizerska, kuharska umetnost je vsem znana; sloveti po veliki govorniški umetnosti
   // velika sposobnost delati to, kar izraža dopolnilo: vaditi se v umetnosti molčanja, poslušanja, pripovedovanja; ohranjena svetišča pričajo o veliki stavbarski umetnosti tega ljudstva; umetnost aranžiranja, oblačenja; umetnost branja in pisanja kitajskih znakov; vsa umetnost njihovega vojskovanja je v hitrem napadanju
   // ed., v povedno-prislovni rabi kar zahteva veliko spretnost, znanje: obvladovanje samega sebe je umetnost; zabijanje žebljev v hrastove deske je posebna umetnost; živeti s tako majhno plačo je velika umetnost; to narediti ni nobena umetnost ni težko
6. 6. lastnost, značilnost umetniškega: poudarjati umetnost, ne ideološkost pesnitve / star. skladba, preprosta v umetnosti, umetna v preprostosti v zahtevni, zapleteni oblikovanosti
   ● publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole
   ♦ lit. besedna umetnost ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik; um. figuralna umetnost ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja; naivna umetnost ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

1. a) za varnost premoženja koga: varnostnik je pravočasno opazil požar, vlomilca; nočno delo varnostnikov
2. b) za osebno varnost koga: varnostnik slavne filmske igralke; varnostniki iz spremstva predsednika republike
3. c) za javno varnost, zlasti kriminalist: varnostniki so roparja, zločinca že odkrili
4. č) za varnost pri delu: varnostniki imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo / inženir varnostnik varnostni inženir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.