- pozitivístično prisl.: pozitivistično usmerjen psiholog
Zadetki iskanja
- pragmátično prisl.: pragmatično reševati probleme
♦ filoz. pragmatična filozofija pragmatizem; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci
- pragmatístično prisl.: pragmatistično usmerjena sociologija
- racionalístično prisl.: racionalistično usmerjen človek
- 1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost
// ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema - 2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen
♦ lit. realistični roman
- realístično prisl.: realistično ocenjevati dogodke; realistično pisan roman
- 1. rel. pogrebna ali obletna maša za umrle, navadno slovesna, pri kateri se moli, poje vstopni spev z začetkom: Requiem aeternam: naročiti rekviem / slovesni rekviem
// muz. skladba na liturgično besedilo take maše: komponirati rekviem / poslušati rekviem / Mozartov Requiem in Rekviem - 2. knjiž., ekspr. kar izraža, kaže žalost, prizadetost ob koncu, propadu česa: ta filozofija je rekviem stare družbe / njegov roman je rekviem starim časom
♦ fiz. relativistični delec delec, katerega hitrost v primerjavi s hitrostjo svetlobe ni majhna in ga je treba opisati s (posebno) teorijo relativnosti
● ekspr. njegovi nazori so čisto srednjeveški nesodobni, zastareli
- 1. nanašajoč se na stari vek: staroveški pisci; staroveška država, filozofija; obnoviti staroveško obzidje / staroveška zgodovina
- 2. star. nesodoben, zastarel: staroveški nazori / njegovi starši so še precej staroveški starokopitni
// nosil je staroveški klobuk nemoderen, nesodoben
- 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost
- 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje
- stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren
- 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje: študirati teologijo; islamska, katoliška, protestantska teologija; doktor teologije; predavanja iz teologije; filozofija in teologija
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; naravna teologija ki skuša spoznati Boga miselno; negativna teologija ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju; teologija osvoboditve katere predmet in namen je osvoboditev človeka, zlasti družbena - 2. pog. teološka fakulteta: vpisati se na teologijo; študenti teologije
- 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile
- 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija
// ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet - 3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka
// od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim
- 1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage: trhel les; trhle veje; trhlo deblo / trhle stopnice / ekspr.: ima trhle kosti krhke; trhla stavba dotrajana
// ekspr. brez moči, trdnosti: trhla država / trhla oblast
// ekspr. onemogel, slab: trhel bolnik; star je in ves trhel - 2. ekspr. slabo utemeljen: trhla filozofija; trhle zahteve / ima le trhlo upanje
● ekspr. stvar stoji na trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »