Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
epopêja epopêje samostalnik ženskega spola [epopêja]
    1. dolga pripovedna pesnitev nacionalnega pomena, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi
    2. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epos
    3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epika
    4. ekspresivno dalj časa trajajoče težavno, mučno potovanje, dogajanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. epopoeia iz gr. epopoiḯa ‛tvorjenje epike’, iz ↑ep + poiéō ‛delam, tvorim, izdelujem’
Celotno geslo eSSKJ
épsko prislov [épsko]
    1. takó, da je kot pri epu ali spominja na ep
    2. takó, da je kot pri epiki ali spominja na epiko
    3. ekspresivno izraža najvišjo stopnjo
    4. neformalno, ekspresivno izraža doseganje najvišje stopnje glede izpolnjevanja pričakovanj, zahtev
ETIMOLOGIJA: ↑epski
Celotno geslo eSSKJ
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
    2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
    5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo eSSKJ
kmétski kmétska kmétsko pridevnik [kmétski] ETIMOLOGIJA: ↑kmet

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brnjálo -a s (á)
nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar)
SSKJ²
brúncelj -clja in -na [bruncəlj] m (ú)
nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar)
SSKJ²
búrk -a m (ȗ)
nar. burka1, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar)
SSKJ²
čúpati -am nedov. (ȗ)
nar. puliti, trgati: Viktor je stal polopravljen pri velikem lesenem konju in mu čupal grivo iz repa (F. Finžgar)
SSKJ²
denárska -e ž, denárskih (á)
nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar)
SSKJ²
drugáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave: Prihajali so ženin in prijatelji večkrat ob sobotah zvečer. Moral sem jim drugariti (F. Finžgar)
SSKJ²
družábnica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki je s kom, da ni sam: stara gospa bi potrebovala družabnico
// ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave: v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba družabnica
2. ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: s podjetno družabnico sta odprli modni salon
3. rel. članica Marijine družbe; družbenica: Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev (F. Finžgar)
SSKJ²
grájati -am nedov. (ā)
ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja
// opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti
    grájati se nar.
    gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar)
    grajajóč -a -e:
    grajajoče besede
    grájan -a -o:
    to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
SSKJ²
hrampljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. hrustati: Le konji so še hrampljali in prhali, ker se jim je vsipal prah od suhe klaje v nozdrvi (F. Finžgar)
SSKJ²
izposojílo tudi sposojílo -a s (í)
1. zastar. kar je izposojeno: vrniti izposojilo
2. knjiž. izposoja: v naši knjižnici je trenutno na prvem mestu Finžgar s tisoč izposojili
SSKJ²
jalovína2 in jálovina -e ž (í; á)
nar. živina, ki ne daje mleka: Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v planine; tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce, tudi koze (F. Finžgar)
SSKJ²
lánovka -e ž (ȃ)
nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar)
SSKJ²
málica -e ž (ȃ)
1. manjši obrok hrane, ki se jé sredi dopoldneva ali popoldneva: dati delavcem malico; postreči z malico / za malico je imel, pojedel sendvič in jabolko / dopoldanska, popoldanska malica; šolska malica; topla malica / zdaj so na, pri malici malicajo / po malici je pridno delal
● ekspr. to jaz naredim za malico zelo lahko, brez večjega truda
2. nar. kos1, košček: Jera je takoj odrezala malico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla (F. Finžgar)
SSKJ²
naklepíčiti -im dov. (í ȋ)
nav. 3. os., nar. zgoditi se, pripetiti se: Naj se nameri in naklepiči, da nam spet pošljejo .. tistega oficirja (F. Finžgar)
SSKJ²
nesmŕtnik -a m (ȓ) nav. ekspr.
1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike
2. zelo slaven, čaščen človek: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike / kolesarski, smučarski nesmrtnik
SSKJ²
odléči -léžem dov., odlézi odlézite; odlégel odlêgla; nam. odléč in odlèč (ẹ́ ẹ̑)
1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah: ko mu je odleglo, je vstal; na svežem zraku mu je odleglo; bolniku je po treh dneh odleglo
// izraža občutenje velikega olajšanja zaradi prenehanja česa neprijetnega: odleglo mu je, ko so odšli / odleglo ji je od skrbi oddahnila se je
2. nav. 3. os., star. ponehati, popustiti: bolečine so mu odlegle / ko mu je odlegel kašelj, je začel govoriti
3. nar. prenehati nadlegovati: vnovič sem ga nadlegoval in nisem odlegel, dokler ni začel z novo zgodbo o medvedu (F. Finžgar)
4. dov. in nedov. opraviti določen delež dela: hči odleže za deklo; on odleže za dva; stroji veliko odležejo
// zadostiti del potrebe po čem: sadje jim dosti odleže
Število zadetkov: 115