Zadetki iskanja
Geološki terminološki slovar
Geologija
Slovar govorov Zadrečke doline
Zadrečki
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
Jezikovna
Imena študijskih smeri, programov, predmetov
Na fakultetah se je z bolonjsko reformo uveljavilo pisanje imen študijskih predmetov z veliko začetnico. Po analogiji s šolskimi predmeti (matematika, slovenščina ipd.) mislim, da se tudi imena predmetov na fakulteti (npr. mladinska književnost, didaktika slovenskega jezika 1) pišejo z malo začetnico. Podobno opažam, da se imena programov in smeri pišejo z veliko začetnico. Prosim Vas, če mi odgovorite, ali pišemo imena študijskih predmetov, študijskih programov in smeri z veliko ali z malo začetnico.
Jezikovna
Imena večbesednih srednješolskih predmetov, maturitetnih predmetov in kurikularnih področij
Zanima me, ali se vsi srednješolski predmeti pišejo z malo začetnico - tudi večbesedni strokovni moduli v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih, denimo igre za otroke, kurikulum oddelka v vrtcu, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju ... Navadeni moduli so obvezni strokovni moduli, ki jih pojajo vse šole, ki izvajajo program predšolska vzgoja. Gospa Lengar Verovnik je v svojem odgovoru, podanem marca 2018, zapisala, da se "poimenovanja vseh šolskih predmetov -- ne glede na to, ali so obvezni ali izbirni -- zapisujejo z malo začetnico", iz česar bi lahko sklepal, da se zapisujejo z malo. Gospa Dobrovoljc pa je v maju 2012 zapisala, da "imena osnovno- in srednješolskih predmetov (matematika, fizika, slovenščina) večinoma pišemo z malo začetnico, saj so povsem homonimna z imeni ved (matematika) oziroma drugih občnoimenskih pojavnosti (jezikov ipd.). Tega za imena predmetov na univerzitetni stopnji pogosto ne moremo več trditi, saj nastopajo taka imena največkrat v značilnih lastnoimenskih položajih, tj. v vlogi imenovalniškega prilastka ob občnoimenskem jedru [...]. [...] To postane še očitneje, ko dobijo predmeti povsem unikatna imena, pri katerih je skorajda nemogoče izpustiti ta občnoimenska jedra." Iz zapisanega se torej zdi, da igre za otroke nimajo (predmet igre za otroke nima) enakega položaja kot slovenščina ali fizika, četudi gre za srednješolski predmet oziroma strokovni modul, temveč se bolj bliža unikatnim imenom, ki so sicer značilna za nadaljnje ravni izobraževanja.
Srednje šole ponujajo v okviru odprtega kurikula tudi strokovne module, ki jih zaposleni strokovni delavci in delavke razvijejo same (in se izvajajo samo na eni šoli), denimo pripovedovanje zgodb, otrok in pes, znakovno sporazumevanje z malčki ... Se tudi ti predmeti pišejo z malo? Gospa je v že navedenem odgovoru zapisala, da so "posamezni predmeti na fakultetah »last« posameznih študijskih programov in zato lastna imena, pisana z veliko začetnico." Lahko njen odgovor, vezan na začetnice študijskih predmetov, ki so last študijskih programov, uporabimo tudi v primeru izvirnih srednješolskih strokovnih modulov, ki jih izvaja določena šola?
Nadalje me zanima, ali to velja tudi za imena maturitetnih predmetov pri poklicni poklicni maturi, denimo vzgoja predšolskega otroka, izpitni nastop in zagovor. Izpite iz navedenih maturitetnih predmetov opravljajo vsi maturanti in maturantke, ki s poklicno maturo zaključujejo program predšolska vzgoja.
Navsezadnje pa me zanima še, kako se zapisujejo imena kurikularnih področij, ki jih določa nacionalni Kurikulum za vrtce (1999). Kurikulum jih sicer na str. 25 našteje in zapiše vsa z malo začetnico: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Morda podam konkreten primer zapisa: "Vzgojiteljica je v ospredje postavila zlasti cilje s področja gibanja." Še drug primer: "Menim, da bi v skupini morali več časa nameniti ciljem narave."
Jezikovna
Neionizirajoče ali neionizirno sevanje?
Pozdravljeni, zanima me, ali je bolj pravilno neionizirajoče ali neionizirno sevanje? Stroka uporablja oboje, problem pa je, ker eni zagovarjajo prvo, eni pa drugo možnost ...
Jezikovna
Okrajšani zapis termina »astronomska enota«
V astronomiji se zelo pogosto rabi njena enota astrononska enota, ki se (do sedaj) največkrat zapiše kot a.e., pisano skupaj, pa tudi po anglosaškem zgledu AU. V zadnjem času se pojavljajo tudi zapisi s presledkom a. e.. Kakšno je vaše mnenje glede ustreznega zapisa, saj v RS ni kakšnega posebnega inšpektorata/službe ipd. za takšne vrste enot? V 1980 se je na FNT ljubljanske univerze pri predavanjih pisalo a.e.. Zanimivo bi bilo tudi videti kako bi bilo z (namišljeno) enoto N/a.e., torej Newton/njuton na astrononsko enoto. Za dolžino se rabi tudi parsek, ki ni toliko sporen, in se po navadi zapiše kar po anglosaškem vzoru kot pc. Ali bi ga mogoče veljalo celo nekako sloveniti kot AU?
Jezikovna
Presnete kalorije in telesna masa
Veliko pišem o energijskem vnosu hrane, o hujšanju in podobnem. Še nikoli nisem nikogar slišala reči, da šteje kilodžule ali da si meri telesno maso. Ustaljena raba je, da štejemo kalorije in merimo telesno težo. Ker pišem tudi za internet in morajo biti besedila taka, da jih uporabniki lahko najdejo prek iskalnikov, je seveda smiselno, da so besedila prilagojena ustaljeni rabi.
Zakaj izpostavljam to težavo? Ker imamo standarde tudi na področju meroslovja. Vsak šolar ve, da teže ne merimo v kilogramih in da človek, ko govori o svojih kilogramih, govori o svoji MASI. Kalorija je pri nas neveljavna merska enota.
Potem pa je tu še inšpektorat Urada za meroslovje, ki nam, ki se s kalorijami redno srečujemo, pogosto pošilja ljubka opozorila o tem, da se pri nas uporabljajo kilodžuli in da so kalorije prepovedane.
Kakšno je vaše mnenje o tem: kaj ima v besedilni komunikaciji prednost? Ustaljena ali standardizirana raba?
Jezikovna
Razlaga besede »tekočina« v SSKJ
Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.
Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.
Jezikovna
Razlika med pridevnikoma »biotehniški« in »biotehničen«
Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.
Jezikovna
Svojilni pridevnik, izpeljan iz imena na končni govorjeni [c]
Zanima me svojilni zaimek, izpeljan iz priimka Puc. V praksi se pojavljata obliki Pucov in Pucev. Kateri je pravilen? Svojilni zaimek imena Ahac pa je Ahačev. Torej Pučev?
Jezikovna
Vprašanje iz kemije: »večatomska« molekula ali »večatomna« molekula?
Katera oblika pridevnika je v naslednjem primeru ustrezna: večatomna ali večatomska molekula? Glede na skladenjsko podstavo ('taka, ki je iz več atomov') predvidevam, da večatomna.
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Energetska učinkovitost
V angleščini obstaja več terminov, ki so povezani z energijo in njeno uporabo: energy performance , energy efficiency , energy effectiveness , energy efficacy . Prav vsi so v uradnih slovenskih prevodih (izpostavljam področje energije v stavbah) prevedeni kot energijska učinkovitost . Ali je mogoče, da slovenščina ne ločuje med temi termini? Kateri bi bili pravilni slovenski ustrezniki za te termine?
V angleščini obstaja več terminov, ki so povezani z energijo in njeno uporabo: energy performance , energy efficiency , energy effectiveness , energy efficacy . Prav vsi so v uradnih slovenskih prevodih (izpostavljam področje energije v stavbah) prevedeni kot energijska učinkovitost . Ali je mogoče, da slovenščina ne ločuje med temi termini? Kateri bi bili pravilni slovenski ustrezniki za te termine?
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Masa, telesna masa
Ali je pri opisu predmeta, ki tehta npr. 0,5 kg, ustrezneje govoriti o njegovi teži ali masi ? Kateri izraz je ustreznejši: telesna teža ali telesna masa ?
Ali je pri opisu predmeta, ki tehta npr. 0,5 kg, ustrezneje govoriti o njegovi teži ali masi ? Kateri izraz je ustreznejši: telesna teža ali telesna masa ?
Terminološka
Sklenjena krivulja časovnega tipa
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin closed timelike curve , ki na področju matematične fizike označuje krivuljo, ki opisuje pot telesa v štirih dimenzijah (t, x, y, z). Gre v bistvu za opis zaporedja vzročno povezanih dogodkov v času, ki po nekaterih teorijah objektom omogočajo časovno potovanje v preteklost in prihodnost.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin closed timelike curve , ki na področju matematične fizike označuje krivuljo, ki opisuje pot telesa v štirih dimenzijah (t, x, y, z). Gre v bistvu za opis zaporedja vzročno povezanih dogodkov v času, ki po nekaterih teorijah objektom omogočajo časovno potovanje v preteklost in prihodnost.
Terminološka
Upor
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin resistor ustreznik upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin resistor ustreznik upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Uporabna fizika
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bi želeli trenutno ime visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika spremeniti v Aplikativna fizika . Dosedanje ime študijskega programa ne povzame v celoti vsebine študijskega programa. V razpravi med izvajalci študijskega programa in v pogovorih z zainteresiranimi predstavniki iz gospodarstva smo prišli do zaključka, da so se vsebine, ki jih študijski program obravnava, in način obravnavanja teh vsebin z leti postopno spremenili in posodobili. Skladno s posodobitvami smo za program izbrali poimenovanje Aplikativna fizika (ang. Applied Physics ), ki bolje povzame obravnavane vsebine ter znanje in kompetence, ki jih študenti pridobijo. Predlog za spremembo smo vložili v obravnavo in v potrditev na ustrezni organ univerze, ki spremembe imena ni potrdil, ampak je predlagal razmislek o uporabi slovenskega pridevnika uporabni namesto tujke aplikativni . Študijski programi, v imenu katerih je uporabljen pridevnik aplikativni , že obstajajo, npr. visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FE UL: Aplikativna elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FS UL: Strojništvo – Projektno aplikativni program . Gre za uveljavljen strokovni izraz na visokošolskem področju ter področju raziskav in razvoja. Pridevnika ne bi želeli zamenjati s predlaganim slovenskim uporabni . Poimenovanja s pridevnikom aplikativni so uporabljena v pravnih in drugih aktih, ki se nanašajo na visoko šolstvo, študijske programe in področje raziskovanja in razvoja, npr. v Zakonu o visokem šolstvu , Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov , Strategiji Univerze v Ljubljani 2012–2020 .
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bi želeli trenutno ime visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika spremeniti v Aplikativna fizika . Dosedanje ime študijskega programa ne povzame v celoti vsebine študijskega programa. V razpravi med izvajalci študijskega programa in v pogovorih z zainteresiranimi predstavniki iz gospodarstva smo prišli do zaključka, da so se vsebine, ki jih študijski program obravnava, in način obravnavanja teh vsebin z leti postopno spremenili in posodobili. Skladno s posodobitvami smo za program izbrali poimenovanje Aplikativna fizika (ang. Applied Physics ), ki bolje povzame obravnavane vsebine ter znanje in kompetence, ki jih študenti pridobijo. Predlog za spremembo smo vložili v obravnavo in v potrditev na ustrezni organ univerze, ki spremembe imena ni potrdil, ampak je predlagal razmislek o uporabi slovenskega pridevnika uporabni namesto tujke aplikativni . Študijski programi, v imenu katerih je uporabljen pridevnik aplikativni , že obstajajo, npr. visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FE UL: Aplikativna elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FS UL: Strojništvo – Projektno aplikativni program . Gre za uveljavljen strokovni izraz na visokošolskem področju ter področju raziskav in razvoja. Pridevnika ne bi želeli zamenjati s predlaganim slovenskim uporabni . Poimenovanja s pridevnikom aplikativni so uporabljena v pravnih in drugih aktih, ki se nanašajo na visoko šolstvo, študijske programe in področje raziskovanja in razvoja, npr. v Zakonu o visokem šolstvu , Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov , Strategiji Univerze v Ljubljani 2012–2020 .
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost