Zanimajo me vsi možni pravilni načini deljenja besede sestrična.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Jezikovna
Deljenje besed z vezajem in nedeljivi vezaj
Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?
Jezikovna
Dilema pri vejicah ob zvezi »kaj šele«
V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?
Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.
Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.
Jezikovna
»Dirka po Franciji« in sklanjanje imena ekipe »Jumbo Visma«
V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.
- Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)?
- Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme?
Jezikovna
Določanje prislovnega določila
Za katero prislovno določilo gre v naslednjem primeru:
- Nagrade bodo podelili na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Jezikovna
Dva priimka na poštnem nabiralniku
V enem stanovanju živiva dve osebi, vsaka oseba ima svoj priimek (ni enak) in me zanima, kako priimka navedemo na poštnem nabiralniku?
(Priimek 1 / Priimek 2 ali morda Priimek 1, Priimek 2)
Jezikovna
Dvojezična imena na Južnem Tirolskem
Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?
Jezikovna
Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«
Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.
Kaj vi menite?
Jezikovna
Jezikovna
Glagolski čas v daljšem besedilu
Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?
Jezikovna
Grad, hidroelektrarna »Brežice« – velika ali mala začetnica prvih sestavin
Kakšne začetnice naj uporabim pri Gradu Brežice in Viteški dvorani, ki je del omenjenega gradu? Prav tako ne vem, ali naj pri vodovodnem stolpu, ki je simbol mesta Brežice, uporabim veliko začetnico. Kaj pa pri hidroelektrarnah Brežice, Boštanj, Blanca itd., ki spadajo pod družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi?
Jezikovna
Imena »paketov« oziroma trgovskih ponudb
Če imamo imenovanje paketov Zeleni S, Zeleni M in Zeleni XL, kako pravilno zapišemo; V zelenih paketih je vključena ... ali v paketih Zeleni je vključena....
Jezikovna
Imena pravljičnih junakov in raba začetnice
V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:
- Brokonja Čeljustnik
- Coprnica Zofka
- Kokokoška Emilija
- Lučka Regrat
- Maček Muri
- Mamka Bršljanka
- Maruška Potepuška
- Medvedki Sladkosnedki
- Metuljček Cekinček
- Muca Copatarica
- Sinko Polovinko
- Tonček Balonček
Primeri rabe:
- Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
- Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
- Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ; ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
- Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
- Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič -- Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
- Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
- Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
- Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj
Jezikovna
Imena vinskih cest – začetnica
S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:
»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm
V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?
Jezikovna
IPA (fonetična transkripcija) in ločila
Imam vprašanje glede IPA transkripcije. Pri prepisovanju besedila v alofonski zapis me zanima me kako po IPA pišemo posamezna ločila?
Jezikovna
Iskanje primernega izraza za »spajanje« vina s hrano
Kaj je pravilna rešitev: spajanje, združevanje, ujemanje vina s hrano? Ali morda kaj drugega?
Jezikovna
Izbira predloga: »prihodki iz«, »od« ali »iz naslova«
Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?
Jezikovna
Izbira predloga: »proti doplačilu«, »za doplačilo« ali »ob doplačilu« ... nudimo
Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?
Jezikovna
Izbira predloga: »v« ali »na destinaciji«
Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?
Jezikovna
Izbira ustreznega veznika: »da« ali »ker«
Ali je pravilen zapis
- Hvala, ker nam zaupate že 45 let.
ali
- Hvala, da nam zaupate že 45 let.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 234
Dostopnost