Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Množina in spoli – ponovno o podčrtajih
Jezikovna
Raba nepravega predloga »tekom«
Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.
Jezikovna
Izgovarjava besede »govorcev«
Zanima me kako se izgovori beseda govorcev. Ali je e v besedi polglasnik?
Jezikovna
Izvor izraza »prke« – pogovorne oblike predloga »proti«
Pozdravljeni, zanima me etimologija besede prke, s približnim pomenom proti (npr. Ena fajn gostilna je tam nek na severozahodu, prke Šišk).
Jezikovna
Kako naglasiti besedo »kanader«
Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
Jezikovna
Presnete kalorije in telesna masa
Veliko pišem o energijskem vnosu hrane, o hujšanju in podobnem. Še nikoli nisem nikogar slišala reči, da šteje kilodžule ali da si meri telesno maso. Ustaljena raba je, da štejemo kalorije in merimo telesno težo. Ker pišem tudi za internet in morajo biti besedila taka, da jih uporabniki lahko najdejo prek iskalnikov, je seveda smiselno, da so besedila prilagojena ustaljeni rabi.
Zakaj izpostavljam to težavo? Ker imamo standarde tudi na področju meroslovja. Vsak šolar ve, da teže ne merimo v kilogramih in da človek, ko govori o svojih kilogramih, govori o svoji MASI. Kalorija je pri nas neveljavna merska enota.
Potem pa je tu še inšpektorat Urada za meroslovje, ki nam, ki se s kalorijami redno srečujemo, pogosto pošilja ljubka opozorila o tem, da se pri nas uporabljajo kilodžuli in da so kalorije prepovedane.
Kakšno je vaše mnenje o tem: kaj ima v besedilni komunikaciji prednost? Ustaljena ali standardizirana raba?
Jezikovna
Raba male oz. velike začetnice pri vrstnih in enakozvočnih lastnih imenih
Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.
Jezikovna
Svojilni pridevniki iz lastnih imen: Edijev, Tinetov in Gregorjev
Zanima me, kako najlažje prepoznati izjeme pri tvorjenju svojilnih pridevnikov? Konkretno, zakaj je npr. Edi – Edijev pravilno in ne Ediov? Zanima me tudi, v katerih primerih se dodaja t? Npr. Tine – Tinetov. Kaj pa je s pridevniki iz moških imen, ki se končajo na -r? Ali se vsa tvorijo po vzorcu Gregor – Gregorjev?
Število zadetkov: 8
Dostopnost