Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
čájka1 -e ž (ȃ)
knjiž. galeb: čajke kričijo nad morjem
Pravopis
čájka1 -e ž (ȃ) neobč. galeb
Celotno geslo Etimološki
čȋgra -e ž
SSKJ²
galéb -a m (ẹ̑)
vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi: ladjo je spremljala jata galebov
Pravopis
galéb -a m živ. (ẹ̑) jata ~ov
galébica -e ž (ẹ̑)
galébka -e ž (ẹ̑)
Pravopis
Galéb -a m, stvar. i. (ẹ̑) |slovenska revija; ime ladje|
Celotno geslo Sinonimni
galéb -a m
vodni ptič belkaste barve z dolgimi perutmipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. čajka, star. tonovščica, knj.izroč. utva
GLEJ ŠE: ptica
Celotno geslo Etimološki
galẹ̑b -a m
Pleteršnik
galę̑b, m. die Möve, die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Erj. (Ž.); — hs.
SSKJ²
galébji -a -e (ẹ̑)
pridevnik od galeb: galebji krik; galebja jajca
Celotno geslo Etimološki
golọ̑b -a m
SSKJ²
izdáviti -im dov., tudi izdavíla (á ā)
1. ekspr. jecljaje, pretrgano izgovoriti: izdavil je nekaj besed v pozdrav; stavek je komaj izdavila; boječe je izdavil, da ne ve nič / z grozo je izdavil iz sebe vprašanje
● ekspr. ali boš že izdavil rekel, povedal
2. izbruhniti: galeb je izdavil plen
Celotno geslo Etimološki
martȋnček -čka m
Celotno geslo Etimološki
órel -rla m
Jezikovna
Sopomenka za besedo »galeb«

Na spletni strani Fran sem dobil informacije o etimologiji besede galeb. Piše, da naj bi jo v 19. stol. prevzeli od Hrvatov. Zato me zanima, kako so poprej imenovali to značilno morsko ptico v Slovenski Istri in na Tržaškem Krasu, oz. če še danes tam obstaja kakšen ljudski domač izraz za to vrsto.

SSKJ²
strmogláviti -im dov. (á ȃ)
1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju
// ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ljudstvo je strmoglavilo tirana; odkrili so zaroto, katere namen je bil strmoglaviti vlado
3. preh., ekspr. pahniti, poriniti: strmoglavil ga je z mostu
4. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh: letalo je strmoglavilo in odvrglo bombe
    strmoglávljen -a -o:
    zapreti sodelavce strmoglavljenega predsednika; strmoglavljena oblast, vlada; iskati strmoglavljeno letalo
SSKJ²
tonôvščica -e ž (ȏ)
star. vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi; galeb: nad vodo so vreščale tonovščice
Jezikovna
Tvorba preteklih pogojnikov: Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb

V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:

Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.

Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?

SSKJ²
útva -e ž (ū) knjiž.
1. (velika) divja raca: utva plava po jezeru
2. galeb: nad ladjo sta letali dve utvi
Pravopis
útva -e ž (ú; ȗ) neobč.: (velika) divja raca; galeb
Število zadetkov: 23