- 1. delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
- 2. ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati]
SSKJ²
garáža -e ž (ȃ)
zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil: kupiti garažo; spraviti avto, traktor v garažo; etažna, montažna garaža
zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil: kupiti garažo; spraviti avto, traktor v garažo; etažna, montažna garaža
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
garážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor
nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor
Pravopis
izpred [poudarjeno ízpred] predl. z rod.
1. izhodiščni prostor. Avtobus odpelje ~ gostilne; °Avto stoji ~ garaže pred garažo
2. časovni To je popevka ~ sedmih let; Vračajo se razmere ~ vojne |take, kakor so bile pred vojno|
1. izhodiščni prostor. Avtobus odpelje ~ gostilne; °Avto stoji ~ garaže pred garažo
2. časovni To je popevka ~ sedmih let; Vračajo se razmere ~ vojne |take, kakor so bile pred vojno|
Celotno geslo
Frazemi
možgáni Frazemi s sestavino možgáni:
iméti kúrje možgáne, iméti volôvske možgáne, kúrji možgáni, možgáni kóga so kot rešêto, opráti kómu možgáne, volôvski možgáni
iméti kúrje možgáne, iméti volôvske možgáne, kúrji možgáni, možgáni kóga so kot rešêto, opráti kómu možgáne, volôvski možgáni
Celotno geslo
Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
SSKJ²
obstojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki je, obstaja: zraven že obstoječe hiše so prizidali garažo; boriti se proti še vedno obstoječemu rasnemu razlikovanju / poiskati podatke v obstoječi literaturi / publ.: v obstoječih pogojih ne more delati takih razmerah; zagovarjati obstoječi red sedanji; tak, kot je; takrat obstoječe razmere takratne; za gradnjo so porabili že vsa obstoječa sredstva vsa sredstva, ki so jih imeli; upoštevati je treba obstoječe stanje dejansko / publ., z oslabljenim pomenom ko so odstranili obstoječe težave, je delo steklo
♦ pravn. obstoječi predpisi, zakoni veljavni predpisi, zakoni; sam.: kritizirati vse obstoječe; prim. obstati3
ki je, obstaja: zraven že obstoječe hiše so prizidali garažo; boriti se proti še vedno obstoječemu rasnemu razlikovanju / poiskati podatke v obstoječi literaturi / publ.: v obstoječih pogojih ne more delati takih razmerah; zagovarjati obstoječi red sedanji; tak, kot je; takrat obstoječe razmere takratne; za gradnjo so porabili že vsa obstoječa sredstva vsa sredstva, ki so jih imeli; upoštevati je treba obstoječe stanje dejansko / publ., z oslabljenim pomenom ko so odstranili obstoječe težave, je delo steklo
♦ pravn. obstoječi predpisi, zakoni veljavni predpisi, zakoni; sam.: kritizirati vse obstoječe; prim. obstati3
Pravopis
obstojèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) zraven že ~e hiše prizidati garažo
obstojéči -a -e (ẹ́) ~ pravni red → sedanji, veljavni; ~ zakoni → veljavni; takrat ~e razmere → takratne
obstojéče -ega s, pojm. (ẹ́) kritizirati vse ~
obstojéči -a -e (ẹ́) ~ pravni red → sedanji, veljavni; ~ zakoni → veljavni; takrat ~e razmere → takratne
obstojéče -ega s, pojm. (ẹ́) kritizirati vse ~
SSKJ²
preparkírati -am dov. (ȋ)
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: avto je s parkirišča preparkiral v garažo
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: podjetje je preparkiralo delnice / preparkirati lastništvo
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: avto je s parkirišča preparkiral v garažo
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: podjetje je preparkiralo delnice / preparkirati lastništvo
SSKJ²
preurêjati -am nedov. (é)
drugače, na novo urejati: preurejati stanovanje / preurejati šolstvo / preurejati družbene razmere spreminjati
// v zvezi z v delati iz določene stvari drugo stvar: hlev preurejajo v garažo
drugače, na novo urejati: preurejati stanovanje / preurejati šolstvo / preurejati družbene razmere spreminjati
// v zvezi z v delati iz določene stvari drugo stvar: hlev preurejajo v garažo
Pravopis
preurêjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preurêjanje (é) kaj ~ stanovanje; preurejati kaj v kaj ~ hlev v garažo
SSKJ²
pridélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
pridobiti z gojenjem rastline, rastlin: pridelati krompir in zelenjavo; sadja pridelajo le za domačo porabo; pridelati dovolj žita / vino pridelajo doma
// pridobiti z gojenjem česa sploh: pridelali so dosti medu; pridelati dovolj mesa, mleka
// z delom pridobiti, prislužiti: jé kruh, ki so ga drugi pridelali / knjiž. s trudom pridelati rudo pridobiti; ekspr. pridelati izgubo narediti
● za hišo je pridelal še garažo prizidal; pog., šalj. še otroka bosta pridelala spočela
pridobiti z gojenjem rastline, rastlin: pridelati krompir in zelenjavo; sadja pridelajo le za domačo porabo; pridelati dovolj žita / vino pridelajo doma
// pridobiti z gojenjem česa sploh: pridelali so dosti medu; pridelati dovolj mesa, mleka
// z delom pridobiti, prislužiti: jé kruh, ki so ga drugi pridelali / knjiž. s trudom pridelati rudo pridobiti; ekspr. pridelati izgubo narediti
● za hišo je pridelal še garažo prizidal; pog., šalj. še otroka bosta pridelala spočela
- pridélan -a -o:
doma pridelano vino
SSKJ²
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
- pripeljáti se ekspr.
prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
- pripelján -a -o:
do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
SSKJ²
prizídati tudi prizidáti -am dov. (í á í)
dodatno, zraven česa sezidati: hiši so prizidali garažo
dodatno, zraven česa sezidati: hiši so prizidali garažo
- prizídan -a -o:
prizidana telovadnica
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
SSKJ²
terása -e ž (ȃ)
1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi; kavarniška, letališka terasa; velika terasa; terasa v prvem nadstropju; gostilna s teraso; terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa
// ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase
2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah
// vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami
♦ alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina
1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi; kavarniška, letališka terasa; velika terasa; terasa v prvem nadstropju; gostilna s teraso; terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa
// ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase
2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah
// vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami
♦ alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina
SSKJ²
uvòz -ôza m (ȍ ó)
1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago
♦ ekon. intervencijski uvoz
// količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev
2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti
3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo
1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago
♦ ekon. intervencijski uvoz
// količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev
2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti
3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost