Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno
● ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev
♦ voj. general najvišji generalski čin v Slovenski vojski; general armije v socializmu najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov Katoliške cerkve: jezuitski general
1. izraža najmanjšo stopnjo; ant. najbolj: biti najmanj lep; on je bil pri nesreči najmanj poškodovan; govoriti najmanj razločno; za tako vreme je obleka, ki je je najmanj škoda / za sina je najmanj skrbel / ekspr. žaliti nisem hotel nikogar, najmanj pa tebe
● ekspr. napade, kadar najmanj pričakuješ nenadoma, nepričakovano
2. izraža najmanjšo količino ali mero; ant. največ: najmanj mikrobov je našel med ledeniki / najmanj zapraviš, če kupuješ dobro blago
// v členkovni rabi izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero: zbralo se jih je najmanj dvesto; izvoz bo dosegel najmanj lansko višino; cene so zrasle za najmanj deset odstotkov / najmanj, kar te lahko čaka, je, da boš plačal globo; drži se, kot da je najmanj general; prim. malo, manj
1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči / planeti in zvezde stalnice
2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa / ulice se stekajo v zvezdo
3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen častniški, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general
4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva
6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
nanašajoč se na armado: armadni štab; armadne enote; armadno povelje
♦ voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah
sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon
♦ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole
nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala
♦ rel. jezuitski general
nanašajoč se na korpus: korpusno področje / korpusni general / korpusni opisi, podatki; korpusni pristop k jezikoslovnim raziskavam; korpusne analize, raziskave; korpusno gradivo / korpusno jezikoslovje ki se pri analizi jezika opira zlasti na besedilne korpuse
star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
mumificirano truplo: napraviti mumijo; raziskovati mumije; egiptovska mumija; povit, suh kot mumija; ima obraz kot mumija / ekspr. general je bil prava stara mumija zelo molčeč, hladen, tog
nanašajoč se na poróčnike: poročniška uniforma / general se je spomnil svojih poročniških let
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi
a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal
// izraža dosego
c) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati
č) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač
2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema
3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, območje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov
4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje
5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj
6. gled. žarg. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika
7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati
nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo
1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
// pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
// sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
● pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
4. oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand
pravn. začasni odvzem prostosti zaradi kazenskega postopka: odrediti za koga pripor; ukaz o priporu / podaljšati pripor / izpustiti iz pripora; odpeljali so ga v pripor priprli so ga; biti v priporu biti priprt
● ekspr. zbolel je in imel deset dni hišnega pripora deset dni ni mogel, smel zapustiti hiše; publ. general je v hišnem priporu nima pravice, možnosti zapustiti hiše zaradi ogrožanja določene oblasti, ureditve
ki vodi, vlada samovoljno, avtoritarno: trdoroki general, politik, voditelj / trdoroki režim; trdoroka struja; čas trdorokega vladanja
1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca
2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil
// s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom
- zarežáti se ekspr.
s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta
// slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »