Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
Pleteršnik
Pleteršnik
hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
poveljnȋštvọ, n. die Befehlshabersstelle, die Commandostelle, DZ.; die Anführung, Jan.; glavno (vojaško) p., das General-(Militär-)Commando, DZ.; divizijsko p., das Divisionstruppencommando, DZ.
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
generál -a m general: ki kak generao do Ormosda priso AI 1875, br. 2, 6; drügi Generáli kesznüjejo KOJ 1848, 107
Prekmurski
namèriti se -mérim se dov. nameriti se, naleteti: Vetemedni; nameriti sze KOJ 1833, 182; ár sze lejko namerimo na vnogo manyákov KOJ 1845, 42; Generál sze pri Trentséni na nyega nameri KOJ 1848, 104; ár sze tak na doszta 'zü'zevk i csrvôv namêri KAJ 1870, 151; Vſzigdár ſze je na lagoje Goſzpoude namero KM 1790, 36; ali da ſze je namerilo, ka ſzo rávno teda KM 1796, 24; Tu szo sze na národe namerili KOJ 1848, 7; da bi ſze kak na kamen mejſzta ne namerili KŠ 1771, 426; i bojécsi ſze naj ſze na pejſzecsno meſzto ne namejrijo KŠ 1771, 425; Ali namêrila sze je nebô'ze KAJ 1870, 43
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
general samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
duhoven m, F7, diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili; generalis, gmain, tudi ta General, ali viſhi te voiṡkè, inu teh Duhovnih; laicus, en duhovni preṡ ṡhegnou, en Laik, neposvezheni, Vngeweychet; mulus, -li, en mesg: tudi eniga duhovniga ſyn; praesul, -lis, tá viſhi v'mei temi farji,ali duhovnimi; synodus, -di, duhounu v'kup ṡbraliṡzhe, inu ſnideliṡzhe
Vorenc
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Amasija m osebno lastno ime Amacja: Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu ga ſrezha General Amaſia im. ed., ter ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu (V, 24 s.) Amacjá, lat. V Amasias, hebr. Amacjáhu, duhovnik v Betelu (SP 2 Kr 12,22)
Svetokriški
Amasov -a prid. Amasajev: Joab General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga tož. ed. m dellal (V, 189) Amasá (SP 2 Sam 17,25)
Svetokriški
anonimus m anonim, anonimen pisec: Anonymus im. ed. pak je djal, de Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi, en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski, en zholnar v'ſvoim zholnu (V, 46) ← lat. anōnymus ← gr. ἀνώνυμος ‛brezimen’
Svetokriški
Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
Svetokriški
Benedab -a m osebno lastno ime Ben Hadad: General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)
Svetokriški
cesarjev -a prid. cesarjev: Inu cilu Ceſſariza, inu Porphyrius Ceſſarjau im. ed. m General na beſſede S. Catharine ſo v' Criſtuſa verovali ǀ Dajte Ceſarju, kar je Ceſsarjaviga rod. ed. s ǀ on je dal en koſſ kruha Ceſſarjevimu daj. ed. m shlushabniku ǀ is resaniga kamina, na leta ſò bily Peld Ceſſariau tož. ed. m poſtavili ǀ Ceſsarjau tož. ed. m peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli ǀ je bila v' Ceſſarju tož. ed. m Duor perpelana ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal volo Boshio dopolniti, kakor Ceſariovo tož. ed. ž ǀ ſapovei de vſy imaio v'Ceſſariavo tož. ed. ž Kambro pojti → cesar
Svetokriški
čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti: Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o: zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).
Svetokriški
čolnar -ja m 1. pomorščak: en zholnar im. ed. perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega, shtrike perpraula, inu gliha, vejter lovj, inu ſim ter ke zholn obrazha, ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat ǀ en zholnar im. ed. od veshe ſvojo barko ǀ Bug je na ſvejti, kar je en General per ſvoj vojski … en zholnar im. ed. v'ſvoim zholnu ǀ Na mejſti zholnarja rod. ed. Edn je zhes morje bil prepelal Baſilida ǀ Sa morje imamo ta ſvejt, ſa zholn Sveto Katolisko Zerku, ſa Jadru pokuro, ſa veſſlu S. Krish, ſa zholnaria tož. ed. Chriſtuſa ǀ ſe sgliha s'zholnariam or. ed. s'eno libro ǀ dua zholnaria im. dv. ſta apnu pelala v' ſvoim zholni ǀ ſturite shnimy kokar ſo bily vni zholnary im. mn. ſturili s'Ionam ǀ zholnarij im. mn. ſe preſtrashio ǀ Zhunarij im. mn. so molili Neptuna ǀ So prishli zolnary im. mn. ǀ rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom daj. mn. pervolila ǀ S. Ioannes nej djal zolnarjom daj. mn., inu sholnerjom, de imajo nyh shlushbo sapuſtiti 2. čolnar: ſo timu mertvimu noter uſta slate danarie poſtavili, de bi plazhal zholnariu daj. ed. Charonteſu
Svetokriški
dremati -am nedov. dremati: jeſt ſim ſe potſtopil letukaj dremat nedol., inu spati ǀ Jeſt ſpim, inu dremam 1. ed., moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ nedremash +2. ed., ampak de ſi mertu ǀ ta kateri drema 3. ed. nemore zhujti, inu ta kateri zhuje nedrema +3. ed. ǀ dremate 2. mn. pak, inu spite kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ nej ſo saſpani, ne dremaio 3. mn., temuzh po nozhiſemkaj gredò ǀ cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili, inu neste dremali del. mn. m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 69
Dostopnost