Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
divizíjski divizíjska divizíjsko tudi divízijski divízijska divízijsko pridevnik [divizíski] tudi [divíziski] ETIMOLOGIJA: ↑divizija
Celotno geslo eSSKJ
pehôtni pehôtna pehôtno pridevnik [pehôtni] ETIMOLOGIJA: ↑pehota

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
armáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na armado: armadni štab; armadne enote; armadno povelje
♦ voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah
SSKJ²
ármija -e ž (á)
nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo
♦ voj. general armije v socializmu najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
SSKJ²
belobŕk -a -o prid. (ȓ r̄)
ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico
SSKJ²
buick -a [bújk] m (ȗ)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom
SSKJ²
cadillac -a [kádilak] m (ȃ)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
SSKJ²
chevrolet -a [šeu̯rolét -a in šeu̯rolé -êja] m (ẹ̑; ẹ̑ ȇ)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je s črnim chevroletom
SSKJ²
divizíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo
SSKJ²
generál -a m (ȃ)
1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno
● ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev
♦ voj. general najvišji generalski čin v Slovenski vojski; general armije v socializmu najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov Katoliške cerkve: jezuitski general
SSKJ²
generálov -a -o (ȃ)
pridevnik od general: generalova žena
SSKJ²
golízem -zma m (ī)
politična smer v Franciji, kot jo je razvijal in zastopal francoski general de Gaulle: pristaš golizma; dediščina, tradicija golizma; obdobje golizma
SSKJ²
inšpicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon
♦ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole
SSKJ²
jezuítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala
♦ rel. jezuitski general
SSKJ²
kománda -e ž (ȃ)
1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
// pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
// sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
● pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
4. oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand
SSKJ²
kórpusen -sna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na korpus: korpusno področje / korpusni general / korpusni opisi, podatki; korpusni pristop k jezikoslovnim raziskavam; korpusne analize, raziskave; korpusno gradivo / korpusno jezikoslovje ki se pri analizi jezika opira zlasti na besedilne korpuse
SSKJ²
ljudomílost -i ž (ī)
star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo
SSKJ²
mílica2 tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ)
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
SSKJ²
múmija -e ž (ú)
mumificirano truplo: napraviti mumijo; raziskovati mumije; egiptovska mumija; povit, suh kot mumija; ima obraz kot mumija / ekspr. general je bil prava stara mumija zelo molčeč, hladen, tog
Število zadetkov: 189