geometríja -e ž (ȋ)
veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije
// knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim
♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; pravn. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
hiperbóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
SSKJ²
projektíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na projektiranje: projektivni stroški / projektivni atelje, biro
2. geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev dvorazmerja: projektivni liki / projektivna geometrija geometrija, ki proučuje pri projiciranju nespremenjene lastnosti tvorb
♦ psih. projektivna metoda metoda, pri kateri se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo
1. nanašajoč se na projektiranje: projektivni stroški / projektivni atelje, biro
2. geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev dvorazmerja: projektivni liki / projektivna geometrija geometrija, ki proučuje pri projiciranju nespremenjene lastnosti tvorb
♦ psih. projektivna metoda metoda, pri kateri se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo
SSKJ²
ravnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ravnino: ravninski prebivalci / ravninski gozdovi; ravninske reke / ravninski svet
♦ geom. ravninski lik lik na ravnini; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; ravninska geometrija geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami; planimetrija; ravninska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi so vsi na isti ravnini
nanašajoč se na ravnino: ravninski prebivalci / ravninski gozdovi; ravninske reke / ravninski svet
♦ geom. ravninski lik lik na ravnini; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; ravninska geometrija geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami; planimetrija; ravninska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi so vsi na isti ravnini
SSKJ²
analítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na analizo: analitični postopek; analitični pristop k reševanju problemov; analitične metode; analitična obdelava podatkov; analitična orodja; analitično reševanje problemov / analitični članki; analitični oris književnega dela; analitična kritika / analitični um; analitične sposobnosti; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija analizna; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
nanašajoč se na analizo: analitični postopek; analitični pristop k reševanju problemov; analitične metode; analitična obdelava podatkov; analitična orodja; analitično reševanje problemov / analitični članki; analitični oris književnega dela; analitična kritika / analitični um; analitične sposobnosti; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija analizna; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
SSKJ²
opísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opis: vprašanja zahtevajo opisni odgovor; opisna razlaga / njegove pesmi so preveč opisne
♦ geom. opisna geometrija geometrija, ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; jezikosl. opisni čas glagolska oblika, ki se tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko; opisni deležnik tvorni in trpni deležnik, s katerim se tvorijo opisni časi in nakloni; opisna slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; šol. opisno ocenjevanje označevanje učnega uspeha z besedami
nanašajoč se na opis: vprašanja zahtevajo opisni odgovor; opisna razlaga / njegove pesmi so preveč opisne
♦ geom. opisna geometrija geometrija, ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; jezikosl. opisni čas glagolska oblika, ki se tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko; opisni deležnik tvorni in trpni deležnik, s katerim se tvorijo opisni časi in nakloni; opisna slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; šol. opisno ocenjevanje označevanje učnega uspeha z besedami
- opísno prisl.:
opisno prikazati
SSKJ²
prostórski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska
♦ geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje
nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska
♦ geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje
- prostórsko prisl.:
prostorsko oblikovati, predstaviti; prostorsko ločen, oddaljen
SSKJ²
evklídski -a -o prid. (ȋ)
geom., navadno v zvezi evklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica:
geom., navadno v zvezi evklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica:
SSKJ²
nèevklídski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic:
geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic:
SSKJ²
planimetríja -e ž (ȋ)
1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo
2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta
1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo
2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta
SSKJ²
stereometríja -e ž (ȋ)
geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo
geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo
SSKJ²
volílen -lna -o [voliu̯na in volilna] prid. (ȋ)
nanašajoč se na voljenje, volitve: volilni izidi; volilni postopek, sistem / volilna pravica, svoboda / volilna udeležba / volilni glas, listek; volilni imenik seznam volilnih upravičencev; volilni mož oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve; volilni odbor odbor, ki skrbi za pravilno izvedbo volitev na določenem volišču; volilni upravičenec; volilna komisija komisija, ki skrbi za nadzor, pravilno izvedbo volitev na vseh voliščih in objavlja končne, uradne rezultate volitev; volilna skrinjica skrinjica za oddajanje glasovnic / volilni okoliš; volilni zakon; volilna enota / volilna propaganda
● iron. volilni golaž pogostitev, ki jo pripravi kandidat svojim volilcem; volilni molk prepoved predvolilne propagande navadno dan pred volitvami
♦ polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov; pravn. volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; delegatski volilni sistem sistem, po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank; aktivna volilna pravica; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; zgod. volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja
nanašajoč se na voljenje, volitve: volilni izidi; volilni postopek, sistem / volilna pravica, svoboda / volilna udeležba / volilni glas, listek; volilni imenik seznam volilnih upravičencev; volilni mož oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve; volilni odbor odbor, ki skrbi za pravilno izvedbo volitev na določenem volišču; volilni upravičenec; volilna komisija komisija, ki skrbi za nadzor, pravilno izvedbo volitev na vseh voliščih in objavlja končne, uradne rezultate volitev; volilna skrinjica skrinjica za oddajanje glasovnic / volilni okoliš; volilni zakon; volilna enota / volilna propaganda
● iron. volilni golaž pogostitev, ki jo pripravi kandidat svojim volilcem; volilni molk prepoved predvolilne propagande navadno dan pred volitvami
♦ polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov; pravn. volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; delegatski volilni sistem sistem, po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank; aktivna volilna pravica; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; zgod. volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja
SSKJ²
aritmétika -e ž (ẹ́)
veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
SSKJ²
račúnstvo -a s (ȗ)
nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje
nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje
SSKJ²
SSKJ²
topologíja -e ž (ȋ)
geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza
geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza
SSKJ²
trigonometríja -e ž (ȋ)
mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija
mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija
Število zadetkov: 17
Dostopnost