Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
árktična frónta -e -e ž
Up. umetnost
bôjni cépec -ega -pca m
SSKJ²
búm2 tudi boom -a [búm] m (ȗ)
publ. nagel, kratkotrajen dvig, porast zlasti gospodarske aktivnosti: mesto je doživelo turistični bum; gradbeni, nepremičninski bum; investicijski bum / nemški gospodarski bum / potrošniški, prodajni bum; nogometni, teniški bum
// nagel, navadno kratkotrajen dvig, porast zanimanja za kaj: medijski bum; velik bum / postati pravi bum kar sproža takšen dvig, porast
♦ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon
Tolkala
cerkvéni zvón -ega -a m
SSKJ²
čèp2 čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é)
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
Celotno geslo eSSKJ
desántni desántna desántno pridevnik [desántni] ETIMOLOGIJA: ↑desant
Celotno geslo eSSKJ16
duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola
1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
FRAZEOLOGIJA: biti pred durmi, duri so komu odprte, počivati pred durmi, pokazati komu duri
Planinstvo
dvójni plástični čévelj -ega -ega -vlja m
SSKJ²
gibljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji; gibljiv sklep
2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav; gibljiva polovica lesenih vrat
// ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja
♦ ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; jezikosl. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedi
    gibljívo prisl.:
    posamezne kosti so čvrsto ali gibljivo povezane med seboj
Celotno geslo Hipolit
gibljiv pridevnik

PRIMERJAJ: gibljivo

Pravopis
gibljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ povezane kosti
Celotno geslo Sinonimni
gibljívo nač. prisl.
izraža, da je kaj v stanju, ki omogoča gibanje, premikanje
SINONIMI:
knj.izroč. gibko
Celotno geslo Hipolit
gibljivo prislov

PRIMERJAJ: gibljiv

Vorenc
gibljivo prisl., mobiliter, giblivu, gibeozhnu, vgibiozhnu
Up. umetnost
gibljívo kolésce -ega -a s
Planinstvo
gibljívo sidríšče -ega -a s
SSKJ²
gréder -ja m (ẹ̑)
grad. stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje, planirni plug:
Geografija
hládna frónta -e -e ž
Geografija
íntertrópska frónta -e -e ž
Celotno geslo Vezljivostni G
íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
Število zadetkov: 61