Fran > SSKJ

1. 1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: od utrujenosti je večkrat pokimala / žival pokima z glavo
2. 2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno pokimal / pokimala je z glavo, da se strinja
   // z gibom glave izraziti kaj: skrivaj sta mu pokimala, naj se umakne / pokimal je ženi v pozdrav
   // z gibom glave pozdraviti: že od daleč ji je prijazno pokimal; pokimal je zdaj temu, zdaj onemu, ki ga je srečal na cesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. z grabljenjem
   1. a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup
   2. b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine
      // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup
      // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd
2. 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču
   // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno
   // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela
3. 3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na milico / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar
   // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino
   // pograbila ga je lakomnost
4. 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
   ● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle

pográbljen -a -o: pograbljen travnik; stelja je pograbljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: kimniti predse; kimne od živčne napetosti
2. 2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje je le kimnil; kimne, da je to prav
   // z gibom glave izraziti kaj: komaj je še kimnil ženi, naj mu prinese zdravila / prijazno kimniti v slovo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. narediti gib z delom telesa: migniti z roko / brada mu je od časa do časa kar sama mignila
2. 2. z gibom izraziti kaj: sedel je v kočijo in mignil kočijažu, naj požene; samo z očmi je mignil in otrok je takoj ubogal / ekspr. fant ni rekel nič, samo z rameni je mignil zmignil, skomignil
   // z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: mignil je znancu, naj prisede / s prstom mi je mignil, naj grem za njim
3. 3. ekspr. steči, švigniti: privezal je konja in mignil v šotor; med drevesi sta kakor senci mignila dva moška
   // v prislovni rabi, navadno v zvezi kakor, kot bi mignil izraža veliko hitrost dejanja: kakor bi bil mignil, je bilo vsega konec; dopust mine, kot bi mignil; vrnem se, kot bi mignil
   ● ekspr. samo z mezincem mignem, pa ga izpustijo brez težav lahko to dosežem; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. z delom telesa narediti gib sem in tja: pomigati z glavo; pomigal je s prsti na nogah / pes je pomigal z repom pomahal
2. 2. z gibom izraziti kaj: pomiga mu, naj bo tiho / pomigala je z rameni zmignila, skomignila
   // z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: pomigal ji je, naj pride

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. narediti gib z delom telesa: pomigniti z roko
2. 2. z gibom izraziti kaj: pomignila mu je, naj prinese stol / nič ni rekel, le z rameni je pomignil zmignil, skomignil
   // z gibom roke, prsta
   1. a) povabiti, poklicati: voznik prijazno pomigne pešcu, naj prisede
   2. b) usmeriti pozornost: pomignila je proti kuhinji; pomigne na fanta, ki je sedel v bližini
      ● ekspr. če mu samo z mezincem pomignejo, bo takoj na njihovi strani že ob najmanjši ponudeni priložnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. z gibom roke, prsta izraziti nesoglasje, zanikanje: za odgovor ji je odmignil / odmigniti z ramo
2. 2. z gibom roke, prsta odzdraviti: odmignil je stražarju, ki ga je pozdravil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. s sunkovitim gibom spraviti
   1. a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti
   2. b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival
      // potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa
   3. c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti
      // potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval
2. 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav
3. 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase
4. 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču
5. 5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu
6. 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice
7. 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / žarg. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim
8. 8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet
9. 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti
10. 10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno
11. 11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo
12. 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj
13. 13. žarg. nalagati, prevarati: spet ga je potegnil
14. 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
15. 15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč dinarjev
    ● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; žarg. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; žarg. potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali

potegníti se in potégniti se 
1. 1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil
2. 2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil
3. 3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj
4. 4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja
   ● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel

potegnívši zastar.: skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič

potégnjen -a -o: tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben
   1. a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti
   2. b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni
   3. c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen; vajena sta drug drugega
      // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma; on je vajen samostojno misliti
      // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja; vajen je voziti se v avtomobilu
      // ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom; iti z vajenimi koraki
2. 2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed

vájeno prisl.: vajeno je šel po brvi; prim. vaditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obrniti se na koga z namenom
   1. a) od njega kaj izvedeti: če česa ne veste, vprašajte; vprašati mater, ali je res; vprašati koga, kam gre; vprašala ga je, kdaj se bo vrnil; koliko to stane, je vprašal; ekspr. vprašati po ovinkih; vprašati po telefonu; tega ne vem, vprašajte pri sosedu; vprašati z odločnim glasom; boječe, vljudno vprašati; naravnost vprašati; pismeno, ustno vprašati; vprašati in odgovoriti / vprašati prodajalca za ceno; vprašati za pot; vprašati koga po imenu, željah; če kdo vpraša po meni, reci, da se kmalu vrnem; iti v šolo vprašat za sina poizvedet, kako se sin uči, vede v šoli
      // vprašati z gibom roke, s pogledom / kot vljudnostna fraza: ali te lahko nekaj vprašam; kaj nameravate narediti, če smem vprašati
   2. b) od njega kaj dobiti: vprašati koga za cigareto / vprašati za dovoljenje, nasvet / vprašati za doto kolikšna bo dota; vprašati za račun; vprašati kje za službo / vzame, ne da bi vprašal / za ta izdelek, po tem izdelku vpraša redkokateri kupec
   3. c) izraziti zanimanje: vprašati koga po znancih, zdravju
2. 2. ustno ugotoviti, preveriti kandidatovo znanje učne snovi: vprašati učenca / vprašati koga matematiko; vprašati za oceno / vprašati učenca pesem zahtevati od njega, da jo pove na pamet
3. 3. pog., v medmetni rabi, v zvezi ne vprašaj, ne vprašajte izraža nezaželenost, nepotrebnost vprašanja zaradi poznavanja odgovora: ne vprašaj, kaj bo z njimi; ne vprašajte, kam bo šel
   // poudarja veliko ali majhno mero: raje ne vprašajte, koliko je bilo obiskovalcev; ne vprašaj, kako smo bili veseli zelo smo bili veseli
   // ne vprašajte, kje vse je bil marsikje je bil
4. 4. pog., v medmetni rabi, v zvezi še vprašaš, še vprašate izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti odgovora: greš zraven? Še vprašaš; si utrujena? Še vprašate / kaj se je zgodilo? Še vprašaš, razbil si mi avtomobil izraža ogorčenje zaradi nepotrebnosti, odvečnosti vprašanja
   ● pog. tebe ni nihče nič vprašal tebi se odreka pravica izražanja mnenja, sodbe; za denar, stroške ne vprašam denar, stroški (zame) niso pomembni; ekspr. vprašati za roko dekleta zasnubiti dekle; pog. kdaj se bo vrnil? Preveč me vprašaš ne vem, kdaj se bo vrnil; kdor vpraša, ne zaide; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti težje je odgovarjati na vprašanja, kot pa izpraševati

vprášati se tudi vprašáti se zastaviti si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor: vprašati se o smislu česa; vprašam se, kaj bi to bilo; vprašajmo se, kako bi to naredili
● ekspr. če je dobro, to se vpraša to je pomembno, odločilno

vprášan -a -o: vprašani človek se je zmedel; bil je vprašan fiziko; sam.: vprašani ni hotel odgovoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober
   // ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
2. 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
   1. a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove
      // iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
   2. b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
   3. c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna

zanesljívo prisl.: počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo
● ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
   // knjiž. hiter, uren, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
2. 2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
3. 3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli

ískro prisl.: iskro dirjati; iskro ga je pogledala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje
2. 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples
3. 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka
   // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples
4. 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske
5. 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja
   ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna
   ♦ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa
   ● ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj
2. 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi
   // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi
3. 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika
   ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef
   // sveta brata Ciril in Metod
   // ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve
2. 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo / sveto pismo nove, stare zaveze
3. 3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
   // ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko
   // sveto število
4. 4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
5. 5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
6. 6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
   // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena
   // kot vzklik o sveta preproščina
   ● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
   ♦ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica

svéto stil. svetó prisl.: sveto obljubiti, trditi, verjeti; sveto živeti; biti sveto prepričan
● ekspr. za sveto ne bi mogel tega reči z vso gotovostjo

svéti -a -o sam.: vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; družina je zanjo nekaj svetega
♦ rel. Najsvetejše posvečena hostija, sveto rešnje telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke; burno izraziti svoja čustva; javno, pismeno izraziti svoje zahteve; izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko; izraziti soglasje z gibom glave; preprosta ljudstva izražajo svoje razpoloženje zlasti s petjem in plesom / izraziti s slikarskimi sredstvi
   ♦ lingv. izraziti začudenje z medmetom
2. 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izraziti dvom o rešitvi krize; izraziti komu hvalo, občudovanje, zahvalo; izrazil je obžalovanje, ker ni mogel priti obžaloval je; izraziti sožalje svojcem umrlega; udeleženci simpozija so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali / veleposlanik je izrazil prepričanje, da bo spor rešen po mirni poti; vlada je izrazila zaskrbljenost nad položajem v svetu / izraziti vdanost predsedniku
   ● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj
3. 3. prikazati, podati z določenimi znaki, enotami: število 6 lahko izrazimo v obliki 2 x 3; izraziti vrednost blaga v dolarjih; izraziti s kemijsko formulo / to lahko izrazimo tudi matematično

izráziti se 
1. 1. uporabiti jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: otrok se še ne zna izraziti; izbrano, jasno, pravilno se izraziti; slabo si se izrazil
   // publ., navadno s prislovom povedati svoje mnenje: lepo, ugodno se je izrazil o pevcu; o prireditvi se je večina pohvalno izrazila / časopisi so se pohvalno izrazili o gostovanju ansambla
   // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z da, če izraža vljudno omejevanje povedanega: če se smem tako izraziti, takega igralca ne bo več kmalu / da se prav izrazim, meni ni za to čast
2. 2. pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: v očeh se mu je izrazila groza, žalost / nezadovoljstvo se je izrazilo v demonstracijah
   // pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje česa sploh: v romanu se je izrazil njegov domovinski čut; v umetnosti se je izrazilo življenje dobe / v narodnoosvobodilni vojni se je izrazila želja po svobodi
3. 3. publ. izreči se, izjaviti: večina se je izrazila za predlaganega kandidata; izraziti se proti takemu načinu dela

izrážen -a -o: javno izražen odnos do česa; z besedami izražena misel; izražena prošnja, zahteva; s kemijskimi simboli izražena sestava spojine; dolžina je izražena v metrih; to je premalo določno izraženo; izraženo v odstotkih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo; popasti priložnost
   // z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: popadel je aktovko in zbežal
2. 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma ga je popadla slabost / večkrat ga popade kašelj / popadla jo je groza, jeza, žalost; popadel ga je strah in začel je bežati / popadel ga je jok, smeh; brezoseb. nenadoma ga je popadlo / čistil je puško, da je ne bi popadla rja
3. 3. star. drug za drugim pasti: vsako leto jim popade na tla precej jabolk
   ● ekspr. saj res, kako je bilo, je brž popadla rekla; star. biriči so ga popadli prijeli, zgrabili; ekspr. kaj te je popadlo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to (nepremišljeno) dejanje; star. ženo je popadlo dobila je (porodne) popadke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. odstranjevati kaj s površine česa, zlasti tekočine: posnemati maščobo, pene z juhe; z žlico posnemati smetano / posnemati kislo mleko
   // z drsajočim dotikom, gibom odstranjevati: kamenje ji je posnemalo kožo na podplatih
   // odstranjevati sploh: posnemati plast barve s stene; z obličem posnemati robove
2. 2. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: posnemati govorjenje, kretnje drugih; otrok rad posnema starejše; v oblačenju posnema odrasle; nekritično so ga posnemali / posnemati živalske glasove / posnemati dober zgled
   // prevzemati način umetniškega ustvarjanja: v dramatiki posnema Cankarja; posnemati ljudske pesmi / ta umetnostna smer posnema staro grško umetnost
3. 3. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar posnema marmor / to blago posnema irhovino
4. 4. knjiž., v zvezi z iz spoznavati, ugotavljati: iz njenih besed je posnemal, da ga ne mara; iz tega bi lahko posnemali, da dobro živi / iz pogovora posnemamo naslednje odgovore povzemamo
5. 5. prenašati
   1. a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posnemati motive iz narave / posnemati na filmski trak
   2. b) s filmsko kamero na filmski trak; snemati: ta prizor so dolgo posnemali
6. 6. rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posnemati koncerte, opere
   ♦ agr. posnemati mleko po posebnem postopku odvzemati mu maščobo; obrt. posnemati kroj prenašati ga s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino

posnemáje: govoril je, posnemaje znanega igralca; sok prekuhavamo, posnemaje pene

posnemajóč -a -e: posnemajoč njeno vedenje, je vse zabaval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko
   // z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu
   // odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala
   // vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati
2. 2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled
   // prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih
3. 3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil
4. 4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka
5. 5. prenesti
   1. a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak
   2. b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero
6. 6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč
   ● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal
   ♦ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino

posnét -a -o: privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; posneto mleko; mojstrsko posnet prizor
● žarg., friz. posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

1. 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; podolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
2. 2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
3. 3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
4. 4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
   // biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
5. 5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
   ● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
   ♦ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik

presékati se ekspr.  s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste

presékan -a -o: govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.