Zadetki iskanja
Svetokriški
krotak -tka prid. krotek: Krokotil de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak im. ed. m je bil ratal ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik im. ed. m rata ǀ ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka im. ed. ž iskashe ǀ bi mogal umrejti, kakor tu krotku im. ed. s jagnizhe ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke rod. ed. ž, dobrutlive nature ǀ ſe je bil perglihal enimu krotkimu daj. ed. m zhervizhu ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu daj. ed. s Iagnetu ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga vouka krotkiga tož. ed. m ži. ſturil ǀ Per ſvojm rojſtvu pak hozhe imeti … to pohleuno, krotko tož. ed. ž shivino ǀ Semeranary s' to krotko or. ed. ž golobizo ǀ vy poslij imate biti krotki im. mn. m, nikar neodgovariat gospodariom ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke im. mn. ž, inu ſlabe ouzhize ǀ te jeſne ſardite ludij krotke tož. mn. m ſturj V korpusu se zapis krotak pojavlja petkrat, zapis krotik, ki kaže na izgovarjavo krotek, pa enkrat.
Svetokriški
krotko prisl. krotko: Sakaj shene sò mazhke nature, mazhika kadar jo gladish, inu krotku pruti nij gouorish, ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka iskashe (II, 170) ǀ ta pſſ pak tihu, inu krotku je sa proceſſio shal (V, 370) ǀ ſa tvojo volo taku pohleunu, krotku, inu poterpeshlivu je preneſil, kadar ſo njega gaishlali (V, 408)
Vorenc
likati nedov., F3, chartam levigare, papyr likati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna; trulliſsare, s'kèlo fraihati, ali likati
Svetokriški
mačji -a prid. mačji: shene sò mazhke rod. ed. ž nature, mazhika kadar jo gladish, inu krotku pruti nij gouorish, ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka iskashe, aku pak sazhnesh pruti nij shrajat, inu jo shzipat, ſazhne tebe praskat, inu od tebe bejshat (II, 170) Verjetno tiskarska napaka namesto mazhie.
Prekmurski
oživávanje -a s oživljanje: Na resênye düs nyihovi od szmrti, i o'zivávanye nyi vu gládi TA 1848, 25
Vorenc
padati nedov., F15, cadere, paſti, padati; cadunt folia, lyſtje lety, pada; casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; collabascere, doli pozheniti, padati, doli vhajati; dropax, ṡhalba de laſſè padajo; illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; irrorat, roſſa pada, roſſy; nutare, migati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi padati; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; rorat, roſſa pada; succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli padati; titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi; prim. padaječ, padejoč, padeoč
SSKJ²
Vorenc
polirati nedov., F4, collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati
Celotno geslo
eSSKJ
próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
- iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
Pleteršnik
razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
Pleteršnik
rẹzȋłnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.
Vorenc
sukno s, F13, aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa Goſpodó; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; laneus pannus, ſuknu; levidensis munus, en ſhenkan gvant, ali gmain ſuknu; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva; pannus, -ni, ſuknu; pannus vilis, gmajn ſuknu; pexatus, -a, -um, s'eno kozaſto ſuknîo gvantan, kateri kozaſti gvánt noſſi, s'takoviga ſukna, kateru nei oſtriṡhenu; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna; tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡhki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
Prekmurski
tá spádnoti ~ -em dov. zgruditi se, pasti: Oni ſzo pa csakali, ka otecsé, ali tá ſzpádne i náglo merjé KŠ 1771, 427; tak jih je na jezere i jezere zmrznilo, od gládi tá szpadnilo KOJ 1848, 120
Pleteršnik
tepljáti 1., -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.-M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.-M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere (bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.-C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
Prekmurski
žéja -e ž žeja: Velika 'zéja me tere BKM 1789, 75; Od velike 'séje omedlejvajoucſi KM 1796, 72; vu gládi i 'zéji KŠ 1771, 549; pren. Goſzpodnove rejcsi poſzlüsenyá glád i 'zéjo KŠ 1754, 4b
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 36
Dostopnost