Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
gláditi 1., glȃdim, vb. impf. 1) glätten; polieren, Cig. (T.); g. britev, abziehen, Cig.; perilo g., glätten, bügeln, Cig., Jan.; rollen, C.; — jezik g., die Sprache vervollkommnen, nk.; — smreke g., Fichtenbäume entästen, Jarn.; — 2) streicheln; g. koga po čelu, po licu.
Pleteršnik
gladíti 2., gladím, vb. impf. gladoven, skop biti: zelo je gladila in otroke stradala, Gor.-DSv.; — prim. gladeti.
Pleteršnik
Pleteršnik
múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.-C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru-Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.-Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.-M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.-C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
Pleteršnik
Pleteršnik
preoblẹ̑ka, f. 1) die Umkleidung, der Kleiderwechsel, Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad); redovna p., die klösterliche Einkleidung, Cv.; — 2) die zum Umkleiden bestimmte Kleidung, das Wechselkleid, Cig., Jan., C.; — die Leibwäsche, Svet. (Rok.), Levst. (Pril.), Erj. (Som.), Vrt., DZ.; narejena p., fertige Wäsche, DZ.; gladiti in zgibati preobleko, Jurč.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
gláditi -im nedov. stradati: ako ni negládi, ni ne séia ete ſzvéti Sacramentom SM 1747, 41; ta ménsa deca gladí KAJ 1870, 61
Prekmurski
glàditi gládim nedov. gladiti: Mo'sá, ona lepou gládi SIZ 1807, 52
glàditi se gládim se gladiti se: gládimo ſze ino ſze lejpi naprávlamo KŠ 1754, 43
glàditi se gládim se gladiti se: gládimo ſze ino ſze lejpi naprávlamo KŠ 1754, 43
Prekmurski
glòdati -am nedov. gladiti, drgniti: Dorgolni, glodati, csouvati KOJ 1833, 154; Szrame'sliva 'senszka sze krouto negloda okoli mo'skih KOJ 1845, 32; szo obláczke puni nebeszkoga ognya, steri sze po vötri glodajo KOJ 1845, 103; Či jo glodamo, predé AI 1878, 9
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
štrihati [štrȋhati štrȋham] nedovršni glagol
- mazati
- gladiti, božati
- tepsti s šibo; šibati
PRIMERJAJ: štrihalnik
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi
Vorenc
gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna
Vorenc
kamen m, F130, alum, ṡeliszhe, kateru s'kamina raſte; antae, -arum, vratni kameni na ſtranéh; baptisterium, karſtni kamen; calculus renum, kamen v'obiſtih; chalazias, ena ſorta ṡhlahtniga kamena; cotes oleares, olnati kameni; gemmifer, -a, -um, kateri ṡhlahtne kamene noſſi; incisus, -a, -um, en iſékan kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe malinṡki kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan; mola, -ae, malyn, malin, malinṡki kamen; naphtha, kamena olie, ali ṡhveplu; paries diplinthiuis, ṡa dvá kamena debel ṡyd, ali ſteina; petra, -ae, ena ṡhkala, ali en kamin, pezhina, pèzh; pumex, lahki kamen, murṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; silex, -cis, ognîenik, terd kamen, kremen, kamen ṡa ogîn kreſſati
Vorenc
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 47
Dostopnost