Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
posnemoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posnemanje: imel je posnemovalni dar
♦ lingv. posnemovalni glagol, medmet
SSKJ
pred... ali prèd... predpona (ȅ) 
  1. 1. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje
    1. a) lege, položaja pred čim: predalpski, preddverje, predleča, predmesten
    2. b) nastopanja, pojavljanja česa pred čim: predjesenski, predkongresen, predpoldne, predvčerajšnjim
    3. c) prednosti, večje pomembnosti: preddelavec, predtelovadec
  2. 2. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja naprej: predkloniti, predročiti
    2. b) predhodnosti, vnaprejšnjosti dejanja: prednaročiti / predložiti, predpisati
    3. c) odnosa do dejanja, stanja, ki se bo zgodilo, nastopilo: predvidevati
  3. 3. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: predklon, predložitev, prednaročniški / predgretje
SSKJ
pri... ali prì... predpona (ȉ) 
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati
    2. b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti
    3. c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti
    4. č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja
    5. d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči
    6. e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati
    7. f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati
    8. g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek
  3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen
SSKJ
pro... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja naprej, skozi kaj: prodreti, pronicati, prosevati
    2. b) dosege namena z določenim dejanjem: proučiti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: prodor, pronicanje, prosojen; prim. pre...
SSKJ
re... ali rè... predpona (ȅ) 
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) ponovne uresničitve dejanja: reinkarnirati, reintegrirati
    2. b) drugačne uresničitve dejanja: reorganizirati / reevakuirati, rekonvertirati
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: reaktiven, redistribucija, reeksport, reemigrant
SSKJ
spod... ali spod... in izpod... ali spod... tudi izpod... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti
    2. b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti
    3. c) spremembe smeri ob dotiku s čim: spodleteti, spodrsniti
    4. č) začetka dejanja, stanja: spodbuditi
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: spodbuda, spodrast, spodrsljaj; prim. izpod...
SSKJ
u... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se
    2. b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se
    3. c) dosege zaželenega namena, cilja: ublažiti / uokviriti, ustekleničiti / udobrovoljiti, uenosmeriti, upokončiti / ubesediti, učlovečiti / udomačiti, upijaniti / uhoditi, uigrati se / upliniti, utekočiniti se
    4. č) v zvezi s se zmanjšanja česa kot posledice dejanja: ukuhati se, uskočiti se, usušiti se
    5. d) v zvezi s se napake, pomote pri dejanju: umeriti se, uračunati se, ušteti se
    6. e) povzročitve škode, poškodbe z dejanjem: urezati, ustriči / usekati se
    7. f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): ubraniti, uloviti / uleči se
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: udor, udoren, udrtje, usedlina
SSKJ
v... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v za izražanje
    1. a) premikanja ali usmerjenosti v notranjost česa: vkorakati, vpluti / vstopiti v hišo / vbočiti, vlomiti / vpasti v besedo
    2. b) spravljanja česa v omejen prostor ali v snov: vliti, vnesti / vtakniti v odprtino / vcepiti, vgnesti / vdihniti
    3. c) spravljanja česa v kaj za dosego določenega namena: vkuhavati, vlagati sadje; vplačati, vsejati
    4. č) dajanja, nameščanja česa v kaj kot sestavni del: vgraditi, vlepiti; vpisati, vpoklicati, vračunati / vplesti v pripoved
    5. d) delanja česa v kaj, v notranjost česa: vbrusiti, vklesati / vžgati znamenje v kaj / včrtati, vrisati trikotniku krog
    6. e) prizadevanja, da bi kdo sprejel kaj za svoje: vcepljati, vsiljevati / vbijati komu kaj v glavo
    7. f) v zvezi s se prilagajanja, povezovanja, duševnega poglabljanja: vrasti se, vživeti se v okolje / vživeti se v koga
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vbod, vhoden, vrinjenec
  3. 3. v sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: vnaprej, vtem, vtretjič
SSKJ
verbalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izraziti, opisati z besedami: verbalizirati pojem / verbalizirati tabelo
♦ lingv. spremeniti v glagol
SSKJ
víkanje1 -a s (ī) glagolnik od vikati vikam: med njimi je v navadi vikanje; vikanje in tikanje
♦ lingv. polovično ali pogovorno vikanje pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini
SSKJ
vz... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
    2. b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
    3. c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
    4. č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
SSKJ
z... ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sə in se] predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozda
    2. b) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti se
    3. c) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrveti
    4. č) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgniti
    5. d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjekleniti
    6. e) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabiti
    7. f) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina
  3. 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz
SSKJ
za... ali zà... predpona (ȁ) 
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja za kaj: zaiti, zaostati / zagraditi, zajeziti / zapogniti, zavihati
    2. b) usmerjenosti dejanja čez kaj tako, da odprtine, vdolbine ni več: zagladiti, zamazati / zasnežiti
    3. c) usmerjenosti dejanja v notranjost česa tako, da kaj tam s svojim delom ostane: zadreti, zasaditi / zaglodati se, zajesti se
    4. č) odklona od prave poti, mere: zabloditi, zaiti / zadeliti se, zagovoriti se / zasedeti se
    5. d) izgube, porabe česa: zakockati, zapiti
    6. e) časovne omejenosti dejanja: zacincati / zacepetati, zahlastati
    7. f) začetka dejanja: zagospodariti, zajokati, zavladati
    8. g) same dovršnosti: zakikirikati, zakričati / začutiti, zaželeti / zapisati, zaščititi
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zagovor, zajedav, zapis
  3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zadoben, zamejstvo, zatilje
SSKJ
dovŕšen -šna -o prid. (ȓ) lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja: (končno) dovršni glagol; dovršni sedanji čas
SSKJ
dvóvídski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) lingv., navadno v zvezi z glagol ki ima dva vida: roditi, telefonirati in drugi dvovidski glagoli
SSKJ
iziménski -a -o prid. (ẹ̑) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika: izimenski glagol, pridevnik
SSKJ
izsamostálniški -a -o prid. (ȃ) lingv. izpeljan iz samostalnika: izsamostalniški glagol
SSKJ
nèdovŕšen -šna -o prid. (ȅ-ȓ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol
SSKJ
rímati -am nedov. in dov. (ȋ) uporabljati besede, ki delajo, tvorijo rimo: rimati glagol z glagolom; te besede se ne rimajo / ta pesem se rima sredi vrstice ima rimo
    ríman -a -o: rimani verzi; prevodi klasičnih tragedij so rimani
SSKJ
sprégati -am nedov. (ẹ̄) lingv. menjavati končnice pri glagolu: spregati (glagol) v ednini; sklanjati in spregati; prim. izpregati
Število zadetkov: 69