Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
odpočívati -am nedov. -ajóč, -áje; odpočívanje (í) redk. kaj ~ oči odpočivati si; redk. Karavana ~a se odpočiva, si odpočiva
odpočívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ dela; ~ ~ med delom, pri delu
odpočívati si -am si (í) kaj ~ ~ noge
Pravopis
oglédati -am dov. oglèj/oglêj oglêjte, star. oglédi -te; -an -ana; oglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prišleca z vseh strani; ~ vso deželo
oglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud. ogledati se za kom/čim ~ ~ ~ službo |začeti iskati, poiskati|; redk. ~ ~ okrog razgledati se
oglédati si -am si (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ ~ novo predstavo
Pravopis
ogledováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ogledovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mesto
ogledováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ v ogledalu; poud. ogledovati se za kom/čim ~ ~ ~ delom |iskati delo|; ogledovati se po kom/čem star. ~ ~ ~ tuji literaturi zgledovati se; redk. ~ ~ ~ okolici razgledovati se
ogledováti si -újem si (á ȗ) koga/kaj ~ ~ slike
Pravopis
píhniti -em dov. píhnjen -a; píhnjenje (í ȋ) ~ skozi cev; pihniti koga/kaj ~ prah z mize; knj. pog., poud. ~ gamsa ubiti, ustreliti
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|
Pravopis
pobírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pobíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamne iz reke; ~ visoke davke; poud. Bolezen ga ~a |zaradi bolezni slabi, hira|; publ. ~ nagrade na tekmovanjih dobivati; pobirati komu kaj ~ jetnikom orožje
pobírati jo -am jo (í ȋ; ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ iz mesta |hitro hoditi, iti|
pobírati se -am se (í ȋ; ȋ) poud. ~ ~ s tal |vstajati|; pokr. pobirati se z/s kom dobro se pobirati s kom se razumeti, ujemati
Pravopis
pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igrače
pobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepu
pobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si
Pravopis
pocedíti -ím dov. pocédil -íla, nam. pocedít/pocedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) knj. pog., poud. kaj ~ nekaj besed med jokom |s težavo reči, povedati|; ~ celo steklenico vina |popiti, izpiti|
pocedíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|
pocedíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se mu je pocedila iz nosa
Pravopis
potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati
Pravopis
potôlči -tôlčem [u̯č] dov. potôlčenje; drugo gl. tolči (ó) koga/kaj ~ grude; poud.: ~ nasprotnika |premagati|; ~ rekord |preseči|
potôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) knj. pog. poškodovati se, raniti se
potôlči si -tôlčem si [u̯č] (ó) kaj ~ ~ koleno raniti si, poškodovati si
Pravopis
prásniti -em dov. prásnjen -a; prásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je prasnila; prasniti z/s čim po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud.: ~ iz sobe |steči, švigniti|; ~ v smeh |zasmejati se|
prásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |iti, oditi|
prásniti se -em se (á ȃ) ~ ~ do krvi; poud. Patrulji sta se prasnili |se spopadli|
Pravopis
predstáviti -im dov. predstávljen -a; predstávljenje (á ȃ) koga/kaj komu/čemu ~ prijateljico staršem; ~ nov tip avtomobila
predstáviti se -im se (á ȃ) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstáviti si -im si (á ȃ) koga/kaj Ta pojav si je težko predstaviti
Pravopis
predstávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predstávljanje (á) koga/kaj komu/čemu ~ svoje prijatelje staršem; Slika ~a štiri letne čase; publ.: Vsaka od teh knjig ~a celoto je celota; To ~a velik problem za gospodarstvo je, pomeni
predstávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstávljati si -am si (á) koga/kaj ~ ~ različne predmete
Pravopis
prikadíti -ím dov. prikádil -íla, nam. prikadít/prikadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) poud. Prikadil je k sosedovim |kadeč prišel|
prikadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |priteči|: Prikadil jo je iz hiše
prikadíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prikadila se je megla |kadeč se pojavila|
Pravopis
razkričáti -ím dov. razkričánje; drugo gl. kričati (á í) poud. kaj ~ slabo novico |razglasiti|; poud. razkričati koga za koga/kaj ~ trgovca za goljufa |razglasiti|
razkričáti se -ím se (á í) poud. na koga/kaj ~ ~ ~ otroke |s kričanjem izraziti jezo|; poud. razkričati se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki |s kričanjem izraziti jezo|
razkričáti si -ím si (á í) poud. kaj ~ ~ grlo |s kričanjem utruditi|
Pravopis
robíti in róbiti -im nedov. róbi -te in -íte, -èč -éča; róbil -íla, róbit, róbljen -a; róbljenje; (róbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ prt; poud. ~ šale |pripovedovati|
robíti jih in róbiti jih -im jih (í/ȋ/ọ́ ọ́) knj. pog., poud. komu Ta mu jih pa ~i |ga ošteva, mu ostro odgovarja|
robíti se in róbiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. Hribi se ~ijo v ostrih obrisih se odražajo
Pravopis
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
Pravopis
stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi
Pravopis
štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
Pravopis
tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|
tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|
tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|
Pravopis
ubírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ubíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ glasove pevcev; knj. pog., poud.: ~ vesele melodije |peti, igrati|; ~ nove metode |uporabljati, uvajati|
ubírati jo -am jo (í ȋ; ȋ) poud. |iti, hoditi|: ~ ~ peš
ubírati se -am se (í ȋ; ȋ) Zobniki se morajo pravilno ubirati |ujemati|
Število zadetkov: 14289