Zasledila sem stavek
- Obiskala nas bosta njegova brat in sestra.
Kaj pa če bi bil vmes veznik ali? Kakšen bi bil zapis v tem primeru: njegova brat ali sestra ALI njegov brat in sestra?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ujemanje in sestavljeni osebek: veznik »ali« (2)
Jezikovna
Ujemanje in sestavljeni osebek: veznik »ali« (3)
Pozdravljeni, prosim, če mi pojasnite rabo glagola v naslednjem primeru:
- V nalogi je predstavljena / so predstavljeni tehnologija prevoza vozil v cestnem prometu in ukrepi, s katerimi optimiziramo stroške poslovanja podjetja.
Jaz bi napisala je predstavljena, saj mislim, da se glagol prilagaja prvemu samostalniku, ki mu sledi.
Jezikovna
Ujemanje in zveza »dva ali več« v osebku
Zanima me, po katerem načelu naj se ravnam, da bo povedek v pravem številu.
Ali so navedeni primeri pravilni:
- Zvezo vzpostavita dva ali več posameznikov. (torej dvojina, če je povedek pred osebkom)
- Dva ali več posameznikov vzpostavi zvezo. (če je obratno)
Ali pa ta dvojica:
- Dva ali več ljudi naveže stik na podlagi izkušenj iz preteklih odnosov.
- Stik navežeta dva ali več ljudi.
In še:
- To se zgodi, ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzoči. (ali: ... ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzočih ...?)
Jezikovna
Ujemanje neznačilnega osebka s povedkom
Prosim za pomoč pri primeru: Eno od meril je vsaj dve leti delovnih izkušenj ...Eno od meril sta vsaj dve leti delovnih izkušenj ...
Sta pravilna oba zgleda?
Jezikovna
Ujemanje povedka in priredno zloženega osebka, povezanega z »in«/»ali« ter uporaba zveze »s strani«
Zanima me, ali v naslednjem primeru uporabimo glagol v ednini ali dvojini: ustanova in/ali raziskovalec izjavlja (ali izjavljata)? Poleg tega pa še, ali je v pravnih besedilih dopustna uporaba zveze s strani, kadar imamo zelo dolge in kompleksne povedi. Npr.: kršitev s strani ustanove, njenih zaposlenih, zastopnikov itd.
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka: osebki različnega spola in števila
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem števila
V njem namreč deluje 45 tisoč operativnih, torej aktivnih gasilcev, 700 gorskih in 200 jamarskih reševalcev, 2 enoti kinologov z 200 vodniki in psi, potapljaška reševalna služba, taborniki, skavti ...
Ali je v zgornji povedi pravilna raba glagola v ednini ali bi moral biti glagol v množini?
Jezikovna
Večbesedni vezniki
Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?
Jezikovna
Vejica pred glagolsko obliko »prosim«
V rabi pogosto zasledim, da ljudje ne pišejo vejice pred prosim, npr. Mi lahko prosim odgovoriš še danes?. Pravilno bi bilo Mi lahko, prosim, odgovoriš še danes?. Ali se lahko vejica v takih primerih opušča?
Jezikovna
Vejica pred »kot že dolgo ne«
Zanima me, ali je v navedenem primeru vejica in zakaj. Na pikniku so se zabavali(,) kot že dolgo ne.
Jezikovna
Vejica v polstavčnem prilastku
Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?
- Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
- Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
- Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.
Jezikovna
Velelnik glagola »naužiti se«
Zanima me, kakšen je velelnika glagola naužiti se. Naužij/naužijta/naužijte/naužijmo ... se svežega zraka - ali je pravilnejša oblika brez črke 'j'?
Jezikovna
Velika začetnica za dvopičjem
Zanima me, ali za dvopičjem pišemo veliko začetnico, kadar za njim sledi npr. zapis definicije ali hipoteze (npr. K. hipoteza pravi: ....).
Jezikovna
Vezava glagola »zaslužiti (si)«
Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.
Jezikovna
Vezava glagola »želeti si« s predmetom v rodilniku
Zadnjič me je v nekem članku zmotil tale zapis:
- Želela sem si finančne neodvisnosti.
Ali ni pravilneje:
- Želela sem si finančno neodvisnost (4. sklon, in ne 2.)
Podobne zapise sem že večkrat zasledila, zato ne vem, kaj je zdaj prav.
Jezikovna
Jezikovna
Vezljivost glagola »razglasiti za«
Kako je z živostjo/neživostjo v teh primerih:
sklep so razglasili za ničen/ničnega (SSKJ: kritiki so film razglasili za pornografski) – razglasitev sklepa za ničnega/ničen?
Jezikovna
Vezljivost glagola »slediti«
Zanima me, kako naj vežem glagol slediti v besedilu zahteva se strogo sledenje dokumentom ali dokumentov. Trenutno se uporablja zveza sledenje dokumentov (ali »treba je slediti dokumente«), vendar v SSKJ te vezave za pomen upoštevati kaj ne najdem. Jaz bi torej uporabila dajalnik. V Vezljivostnem slovarju Andreje Žele najdem primere s tožilnikom, ampak ne gre za isti pomen: kdo/kaj premikajoč biti blizu komu/čemu.
Jezikovna
Videti je (kot) ..
Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?
Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?
Jezikovna
Vidski par glagola »slediti«
»Sledi spust in prečenje reke ...« Glagolu sledi v povedi je potrebno določiti njegov vidski par.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 290
Dostopnost