Zanima me, zakaj imamo za nekatere pojave eno besedno zvezo, za druge podobne pa ne: noč – noči se dan – dani se mrak – mrači se oblak – oblači se sonce – sonce se kaže. Zakaj ne sončí se?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Glede na to, da ste specialisti za jezik imam za vas vprašanje.
Namreč v vseh medijih se pojavlja izraz Vlak se je iztiril. Po moje je to popolnoma napačen izraz. Namreč, vlak nima ne "rok" ne "nog", ne kakšnega drugega "orodja", da bi sam sebe iztiril, kot bi lahko razumeli iz izraza ... se je iztiril. Precej bolj pravilno bi bilo: *Vlak je iztiril zaradi ... *. Podobno ne rečemo: stikalo se je izklopilo - ker se samo ne more izklopiti (razen posebnih vrst stikal seveda!). Kako to napačno uporabo razlagate jezikoslovci? Se te napačne uporabe ne da izbrisati iz pravopisa?
Zanima me razlaga zakaj je zveza za kaj se gre napačna? Prosim za razlago pravila, ki veleva uporabo za kaj gre.
Zanima me, kateri sklon je ustrezen v teh dveh primerih: Organ ni več pristojen zagotoviti nadzor/nadzora.Organ ni zavezan družbi sporočiti podatke/podatkov.
Vem, da je bilo o pravilni uporabi zanikanja že veliko napisanega, pa vendar sem v dilemi. Kakšen bi bil po vašem pravilen ta stavek?
- Ni storil isto.
ali
- Ni storil istega.
(meni se zdi ta druga varianta zelo nenavadna, a menda je ta prava).
In kako bi bilo prav v primeru:
- Ni mislil nič resnega.
ALI
- Ni mislil ničesar resnega.
Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.
- Vodenja postopka samega po sebi ni mogoče razumeti kot povzročanje/povzročanja škode.
- Vodenja ni mogoče razumeti kot ustrezno/ustreznega.
- Ne določa protipravnosti kot element/elementa odškodninske odgovornosti (tj. ne določa, da je protipravnost element odškodninske odgovornosti).
- Odločitve ne bo občutil kot pravične.
Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:
Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?
Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?
V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.
Torej, kako je pravilno?
Zanima me, ali ima glagol zagrebsti slabšalni pomen ali je samo bolj starinski izraz za pokopati. Je sporno napisati zagrebli smo pokojne?
Terminološka svetovalnica
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?
Termin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?
Zanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?
Zanima me, ali je mogoče izraz diskriminanta uporabiti tudi v nematematičnem smislu, in sicer kot diskriminatorni element, tj. element, na podlagi katerega se odloča npr. o tem, kateri del prebivalstva bo izseljen.
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma doping in dopant ? Opazila sem, da se uporabljata dopiranje in dopant , vendar naj to ne bi bila ustrezna izraza. Termin dopiranje v fiziki označuje 'vnos dopanta v kristalno mrežo'. V kristalnih snoveh atomi dopanta zavzamejo mesta atomov kristala. Dopant pa označuje 'snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah v snov, da bi spremenili določene lastnosti (npr. prevodnost, močljivost)'.
Prosim za mnenje in nasvet o tvorbi slovenskih terminov iz angleške kratice. Functional Requirements for Bibliographic Records ( FRBR ) so strokovna priporočila, ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da odražajo konceptualno strukturo informacijskih virov. Priporočila je leta 1998 objavila Mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise ( FZBZ ) leta 2000. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se pojavljajo izpeljanke iz kratice, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Glagoli, ki se pojavljajo, so: to FRBRize/frbrize , frbrized , frbrizing . Iz slovenske kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati, frbrizacija [fәrbәrizácija] itd. Prosim vas za komentar in presojo ustreznosti tvorbe slovenskega termina iz angleške kratice. Uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, bi bila neprimerna.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin geo-caging (pojavlja se tudi zapis geocaging ), ki na področju letalstva označuje zamejevanje dela zračnega prostora, znotraj katerega je brezpilotnim letalnikom dovoljeno letenje. Kako naj poslovenimo povezani termin geo-cage ( geocage ), ki označuje sistem, ki deluje na osnovi tehnologije GPS in se uporablja za tovrstno zamejevanje zračnega prostora? Ali bi bil za geo-caging ustrezen termin geografsko vkletkanje ali zapiranje v geografsko kletko in za geo-cage geografska kletka ali geokletka ? Naj opozorim, da ne gre za ista pojma, kot ju označujeta termina geo-fencing ( geofencing ) in geo-fence ( geofence ) . Termin geo-fencing , ki ima ustreznika geografsko ograjevanje in geoograjevanje , namreč označuje preprečevanje vstopa v del zračnega prostora, znotraj katerega je brezpilotnim letalnikom prepovedano letenje, npr. v okolici letališč. Termin geo-fence , ki ima ustreznik geografska ograda , pa označuje sistem za tovrstno zamejevanje zračnega prostora.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1600
- 1601
- 1602
- 1603
- 1604
- 1605
- 1606
- Naslednja »