Zadetki iskanja
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Termin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?
Pri pisanju strokovnega članka s področja medicine smo naleteli na težavo, kako v slovenščini poimenovati angleški termin intermittent fasting . Gre za vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja in hranjenja, kar telesu omogoča, da za vir energije občasno uporablja energijo iz lastnih zalog. V strokovnih besedilih se termin pri nas doslej ni pojavljal, je pa kar veliko pojavitev v poljudnih besedilih. Zanima nas, ali je ustreznejše poimenovanje prekinitveno postenje ali prekinitveni post .
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Angleški termin implantation v farmacevtski strokovni literaturi prevajamo kot implantacija , npr. pasta za implantacijo (ang. implantation paste) , verižica za implantacijo (ang. implantation chain ) , suspenzija za implantacijo (ang. implantation suspension ). Ker v Formulariumu Slovenicumu navajamo nekatere druge postopke za aplikacijo zdravila, kot na primer infundiranje ali injiciranje (kar je po SSKJ glagolnik od injicirati ), nas zanima, ali je pravilno implantacija ali implantiranje .
Angleški termin rightsizing je nov termin, ki označuje procese prestrukturiranja podjetja, da lahko učinkoviteje ustvarja dobiček in dosega poslovne cilje. Organizacije običajno prilagodijo obseg poslovanja z zmanjšanjem števila zaposlenih (ang. downsizing ), reorganizacijo višjega vodstva, zmanjšanjem stroškov in spremembo delovnih mest. Zanima me, kako bi ta pojem poimenovali v slovenščini.
Iščem slovenska ustreznika za angleška termina downscaling in upscaling. Uporabljata se na področju meteorologije in označujeta sorodna pojma, in sicer nasprotna procesa. Angleški termin downscaling poimenuje metodo oz. proces, s katerim iz podatkov v slabši prostorski ločljivosti pridobimo podatke v boljši ločljivosti (npr. na računski mreži napovedi meteorološkega modela, kjer so sosednje točke oddaljene 20 km, dobimo podatke bolj goste računske mreže, kjer so točke oddaljene le npr. 5 km). Ravno obratno upscaling poimenuje prehod iz boljše v slabšo prostorsko ločljivost. Termina se v slovenščini vse pogosteje pojavljata, tudi v zaključnih delih študentov, vendar še nimata ustaljenih ustreznikov. Poimenovalna zadrega se večinoma rešuje z opisnimi poimenovanji in angleškim terminom v oklepaju, npr. preračun rezultatov GCM na lokalno raven (ang. downscaling) . Predloga slovenskih poimenovanj pa sta tudi podskaliranje in nadskaliranje. Kaj svetujete?
Zanima me, kako bi v slovenščini poimenovali pojem, ki ga v angleščini označuje termin penicilin allergy de-labelling . Pri pojmu gre za to, da se pri pacientih, ki imajo oznako, da so alergični na penicilin (pa ni nujno, da je diagnoza pravilna), z diagnostičnim postopkom ta oznaka odstrani. Potrebovali bi termin, ki bi bil tako enostaven in enoznačen, da bi ga razumela tudi laična javnost. Pojavlja se na primer poimenovanje odstranitev oznake alergije na penicilin .
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.
Zanima nas slovenski ustreznik za angleško besedno zvezo decommissioning of weapons , ki označuje proces umika orožja iz aktivne rabe in se pogosto uporablja v zvezi z Irsko republikansko armado in mirovnimi pogajanji na Severnem Irskem. V slovenščini se za omenjeno besedno zvezo uporabljajo različni ustrezniki, največkrat razorožitev in predaja orožja , ki pa so po našem mnenju preozki. Zato mislimo, da bi bilo ustreznejše uporabiti drug oziroma nov ustreznik. Kaj menite o zvezi dekomisija orožja ? Pomislili smo tudi na zvezo odpis orožja , a se nam zdi preozka.
Zanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
V naravoslovju in vedah o življenju opravljamo bolj ali manj obsežne raziskave , od diplomskih nalog do celovitih razlag dogajanj v naravi. Pri tem vse pogosteje opažam, da se kot sopomenka za raziskavo pojavlja izraz študija , a menim, da gre za nekritično prevajanje iz angleškega izraza study . SSKJ2 je glede izraza študija dokaj splošen ('krajše znanstveno delo'), primeri, ki so navedeni, pa so pretežno s področja družboslovja. Zanima me, ali je v naravoslovju po vašem mnenju pomen izrazov študija in raziskava enak oz. kako ustrezen je izraz študija za raziskave , ki vključujejo eksperimentalno delo in temeljijo na preverjanju hipotez.
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Zanima me, ali bi lahko našli slovensko ustreznico angleškemu izrazu hosting . Glede na trenutno situacijo je to izraz, ki ga bomo v bližnji prihodnosti še dosti srečevali. Gre za dejavnost tistega, ki gosti sestanek ali sejo, konferenco, seminar ipd. prek videokonferenčnega programa, kot je npr. Zoom. Oseba je gostitelj, kako pa imenovati dejavnost, ki jo opravlja? Za hosting server se uporablja poimenovanje gostiteljski strežnik , torej strežnik, na katerem program, spletna stran gostuje.
S katerim terminom bi lahko poimenovali pojem, ki ga v angleščini označuje rewetting ? Gre za ponovno namočenje mokrišč z zvišanjem nivoja vode. Pojem v slovenščini lahko poimenujemo opisno, npr. ponovna vzpostavitev visokega nivoja talne vode , ali s poimenovanji, kot sta namočenje mokrišč in ovodnjavanje . S predlogom, da bi pojem označili z izrazom mokrenje se ne strinjamo, saj se nam ne zdi ustrezen. Pomeni namreč uriniranje. Kateri termin predlagate vi?
V našem podjetju bomo začeli tržiti novo vrsto kuhinjskih nap. Gre za napo, ki je nameščena v kuhinjskem pultu za kuhalnimi ploščami in se pred uporabo dvigne iz odprtine v pultu, po uporabi pa se spusti nazaj vanjo. Trenutno se za tovrstno napo uporabljata poimenovanji potopna napa in pogrezljiva napa , sami smo se domislili izraza pogrezna napa . Kakšno je vaše mnenje o teh terminih?
Zanima nas vaše mnenje o prevodu angleškega izraza decarbonisation , ki so ga evropske institucije začele uporabljati v zvezi z novo energetsko unijo. Tipična zveza je recimo decarbonising the economy . Izraz pomeni 'postopno prenehanje odvisnosti (gospodarstva) od fosilnih goriv, ki vsebujejo ogljik'. Glede na to, da že imamo termin nizkoogljično gospodarstvo , predlagamo razogljičevanje ( decarbonising ) oziroma razogljičenje ( decarbonisation ).
Pri prevajalskem delu smo naleteli na zvezo stiliranje prevoda , ki označuje oblikovanja prevoda tako, da po stilu in strukturi ustreza izvirniku. Ali je zveza ustrezna?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin evaporator , ki označuje del klimatske naprave, ki spreminja tekočino v paro. Pomislil sem na prevzeto poimenovanje evaporator ter na poimenovanji uparjalnik in izparilnik. Katero je po vašem mnenju najustreznejše?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »