Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
tŕr medm. (ȓ)
posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju: s kladivom je tolkel po rešetkah: tin, tenk, trr / nenadoma je zapokalo: ta ta ta, trr, trrr
SSKJ²
tt [tətə̀] medm. (ə̏)
posnema glas pri pokanju, streljanju: tt, ttttt, je zapokalo iz orožja
SSKJ²
tú2 medm. (ū)
posnema močen, zategel, zamolkel glas
a) hupe, roga: pripeljal se je z avtomobilom pred hišo in zatrobil: tu, tu; tu, tu, tu, so se oglasili rogovi
b) ladijske sirene: ladja se je oglasila tu, tu
SSKJ²
tutú2 in tútu medm. (ȗ; ȗ)
posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice
SSKJ²
uhú in uhù medm. (ȗ; ȕ)
posnema glas sove: uhu, uhu, se je oglašala uharica; sam.: zaslišati sovji uhu
SSKJ²
uhuhú tudi ùhùhù medm. (ȗ; ȕ-ȕ-ȕ)
1. posnema glas sove: za hišo se je oglasilo: uhuhu, uhuhu
2. posnema tuljenje, hud jok: kako je to hudo, uhuhu
SSKJ²
újevski -a -o prid. (ū)
jezikosl. nanašajoč se na glas u: ujevski samoglasniki / ujevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -u
SSKJ²
večálo2 -a s (á)
lov., v zvezi zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice:
SSKJ²
vokálen -lna -o prid. (ȃ)
1. jezikosl. samoglasniški: vokalni sistem jezika / vokalna redukcija
2. nanašajoč se na pevski glas: nastop vokalnega ansambla; vokalni koncert / vokalna glasba
SSKJ²
vótum -a m (ọ̑) knjiž.
1. glas (pri glasovanju): oddati svoj votum
2. z glasovanjem izražena odločitev: votum za tega kandidata pomeni zmago stranke
SSKJ²
vrèsk vrêska in vréska m (ȅ é, ẹ́)
kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zaslišal je vresk pasti
SSKJ²
vréskniti -em in vrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zapirač je vresknil
SSKJ²
vreščáj -a m (ȃ)
1. glas, ki nastane pri vreščanju: divji vreščaji opic
2. ekspr. otrok, zlasti majhen, ki (rad) vrešči: kako je z malim vreščajem
SSKJ²
všc [vš́c] medm.
1. klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi: presneta mačka, všc
2. posnema glas pri udarcu, zamahu: všc, je zamahnil s sabljo
3. izraža hiter odhod, premik: prihrumel je mimo na motorju in všc, že ga ni bilo več
SSKJ²
vzbrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
oddati enakomerno se tresoč glas: strune vzbrnijo; zaloputnil je z vrati, da so vzbrnele šipe
SSKJ²
vzdíhniti -em dov. (í ȋ)
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje: premolknil je in vzdihnil; še v spanju je kdaj vzdihnila; od ugodja, z olajšanjem vzdihniti; ekspr. iz dna duše vzdihniti; hrepeneče, nejevoljno vzdihniti; glasno vzdihniti; globoko vzdihniti / zadnjo besedo je komaj slišno vzdihnila izgovorila / starec vzdihne: To so bili lepi časi
2. knjiž. dati vzdihu podoben glas: zunaj je vzdihnil veter; brezoseb. med ločjem je proseče vzdihnilo
SSKJ²
vzglásje -a s (ȃ)
jezikosl. začetni glas besede: izgovor samoglasnika o v vzglasju
SSKJ²
zabrčáti -ím dov. (á í)
dati tresoč se glas: bobni so tiho zabrčali
SSKJ²
zabrlízgniti -em dov. (í ȋ)
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: zabrlizgnil je, da jih je opozoril; zabrlizgniti na prste
2. dati visok, oster glas: vlak je zategnjeno zabrlizgnil; brezoseb. v pristanišču je oglušujoče zabrlizgnilo
// oglasiti se s takim glasom: gams je zabrlizgnil
SSKJ²
zabrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dati enakomerno se tresoč glas: struna zabrni; žice zabrnijo v vetru / zvonec je zabrnel in utihnil / ekspr. po vsej dolini so zabrnele kosilnice so začeli kositi s kosilnicami; nad nami so zabrnela letala brneč se pojavila; motor je zabrnel po cesti brneč zapeljal
2. nejasno se zaslišati: v daljavi so zabrneli zvonovi; pren. v glavi mi je zabrnela znana melodija
Število zadetkov: 1004