Tema letošnjega maturitetnega eseja je Antigona. Pri obravnavi dela pa se pojavlja zadrega glede imenovalniške oblike imena Kreon. Ta naj bi bila po Slovenskem pravopisu 2001 dovoljena le v imenovalniku, nas pa zanima, ali to pomeni, da končnega t potemtakem ni v ostalih sklonih oziroma kakšna je ustrezna paradigma. Najnovejše izdaje Antigone imajo vse sklone brez t.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Žalac. O priimkih, kot so Jakac, Bukovac ipd., ste že pisali, torej da glas -a pri pregibanju izpade (Jakca, Bukovca ...). Priimek Žalac v Besani pa -a ohranja, torej Žalaca ... z Žalacem. Zakaj tako? Našla sem tudi nekaj primerov v časopisih, kjer je bil ta -a ohranjen. Je torej pravilno, če napišem: Opravila bom pogovor z Juretom Žalacem?
Pozdravljeni, zanima me kako se sklanja priimek Šumec? Na primer, če bi ga želeli uporabiti v stavku obiskali smo Šumčeve ali bi rekli obiskali smo Šumcove? Ali rečemo mi smo Šumčevi ali morda mi smoŠumcovi?
Ali imajo samostalniki 2. ženske sklanjatve, ki se končajo na -ost, v dajalniku in orodniku dvojine možni obe končnici, tj. -ma in -ima, ali le eno (-ma)?
Primer: z odvisnostma/z odvisnostima
Zanima me, kako se pravilno sklanjata tuja priimka McEliece in Lagrange.
Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.
Kako sklanjamo svojilni pridevnik iz italijanskega ženskega imena Maria. Mislim, da je pravilno Marijin, ampak nisem prepričana.
Zanima me, ali se lahko reče, da je čast števni samostalnik, čeprav ga v dvojini recimo ne uporabljamo? Se uporablja samo v frazemih? SP ga označuje kot števnega, ampak še nikoli nisem slišal, da bi nekdo rekel/zapisal, da je recimo zaradi dveh časti nekaj naredil ... Vedno ga uporabljamo v primerih biti v čast/časteh, izpod časti, v čast mi je ..., nikoli recimo z dvema častema.
Ker načeloma so pojmi neštevni oziroma edninski.
Zanima me, kako je pravilno ..., in sicer me zanima za naslednji primer: to se vas ne tiče... Kako je pravilno za prihodnjik? to se vas ne bo tičalo ali to se vas ne bo tiklo?
Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.
Ženska imena:
- Aria – Arijin (SP 963)
- Hanah – Hanahin
- Noa – Nojin/Noin
- Enya – Enyin
- Mei – Mejin
- Enia – Enjin
- Enía – Eníjin
- Zoe – Zoejin/Zoein
- Naia – Najin
- Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
- Zala Ana – Zalaanin (SP 966)
Moški imeni:
- Mai -- Majev
- Ensar -- Ensarjev/Ensarov
S sinom se hecava in skušava najti besedni par po kopitu pomarančno oranžna, slivovo modra, zatakne pa se nama pri jajčevcu: jajčevsko vijolična?
Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?
Zanima me, katera načina zapisa vejice bi bilo treba v spodnjih primerih šteti kot slovnično pravilna:
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
a) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ... b) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ... c) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ... č) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ... d) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
Pri pisanju uporabljam načina, ki sem ju navedel pod 1) in a), saj se opiram na način zapisa, kot ga v svojih odločitvah uporablja npr. Ustavno sodišče RS. Na pravilnost takega načina zapisa bi kazal tudi primer, naveden v odgovoru "Uporaba velike začetnice pri pogodbah" (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/266/uporaba-velike-začetnice-pri-pogodbah). Vendar sem pri branju različnih dokumentov različnih organov našel tudi načine zapisov, ki sem jih navedel kot primere pod 2), 3), 4), 5), b), c), č) in d). Ali je mogoče šteti, da je več slovnično pravilnih zapisov? Zlasti me zanima glede načinov pod 2) in b).
Hvala in lep pozdrav.
Zanima me, zakaj imajo glagoli, kot so leči, peči, reči, seči, striči, streči, teči v velelniku za 2. osebo obliko lezi, peci, reci, sezi, strizi, strezi, teci (in ne enako kot v nedoločniku).
Zakaj je torej Speci torto! in ne Speči torto!?
Gre le za to, da ne bi prihajalo do dvoumnosti? Vendar v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo nedoločniško obliko v velelniku.
Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Rad bi vedel, kako pravilno navesti telefonsko številko. SP 2001 ne ponuja nobene razlage glede telefonskih številk.
Vzemimo primer 017123456.
- Ali je telefonska številka enovita in je ne smemo ločevati s presledki oziroma vezaji?
- Recimo 01 712 34 56? Je tak zapis sploh dopusten?
- Ali pa morda predlagate drugačno kombinacijo, recimo 01 712 3456?
- Morda zapis z vezaji, kakor pri bančnih številkah?
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »