kášelj -šlja m (á)
sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom
♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kašljáj -a m (ȃ)
sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla
sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
SSKJ²
klíc -a m (ȋ)
1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu
// oglašanje, petje: petelinji klic; klici škrjancev
// nav. mn. glasno govorjenje, vpitje: klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja
2. poskus vzpostavitve zveze s kom z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: dobiti, prejeti telefonski klic; preveriti sporočila in neodgovorjene klice na mobilnem telefonu; odgovoriti, oglasiti se na klic; klici na različne številke v mobilnem, stacionarnem omrežju; številka, tipka za klic / anonimni klic pri katerem identiteta, številka klicatelja ni znana; dohodni klic na telefonsko številko imetnika telefonskega aparata; odhodni klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata
// pogovor, ki sledi vzpostavitvi take zveze: klic je trajal deset minut; znižati cene mednarodnih klicev; brezplačni klic; tarife za minuto klica
3. glasno izražena želja, zahteva po
a) prisotnosti: klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli
b) kaki dejavnosti: klici na pomoč; zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente
// ekspr., v zvezi s po velika potreba, želja: klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi
4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: hotel je zadušiti klic ljubezni; oglaša se klic vesti / klic pomladi
♦ lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad
1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu
// oglašanje, petje: petelinji klic; klici škrjancev
// nav. mn. glasno govorjenje, vpitje: klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja
2. poskus vzpostavitve zveze s kom z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: dobiti, prejeti telefonski klic; preveriti sporočila in neodgovorjene klice na mobilnem telefonu; odgovoriti, oglasiti se na klic; klici na različne številke v mobilnem, stacionarnem omrežju; številka, tipka za klic / anonimni klic pri katerem identiteta, številka klicatelja ni znana; dohodni klic na telefonsko številko imetnika telefonskega aparata; odhodni klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata
// pogovor, ki sledi vzpostavitvi take zveze: klic je trajal deset minut; znižati cene mednarodnih klicev; brezplačni klic; tarife za minuto klica
3. glasno izražena želja, zahteva po
a) prisotnosti: klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli
b) kaki dejavnosti: klici na pomoč; zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente
// ekspr., v zvezi s po velika potreba, želja: klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi
4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: hotel je zadušiti klic ljubezni; oglaša se klic vesti / klic pomladi
♦ lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad
SSKJ²
klicáj -a m (ȃ)
1. jezikosl. ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo: v nalogi manjka nekaj vejic in dva klicaja; klicaj in vprašaj
// knjiž., ekspr. opozorilo, zapoved: stavka je bila glasen klicaj nevzdržnega položaja
2. zastar. klic, krik: slišal je klicaje, ki so se mu bližali
3. zastar. lučaj, streljaj: kmetije, za klicaj oddaljene druga od druge
1. jezikosl. ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo: v nalogi manjka nekaj vejic in dva klicaja; klicaj in vprašaj
// knjiž., ekspr. opozorilo, zapoved: stavka je bila glasen klicaj nevzdržnega položaja
2. zastar. klic, krik: slišal je klicaje, ki so se mu bližali
3. zastar. lučaj, streljaj: kmetije, za klicaj oddaljene druga od druge
SSKJ²
kobílji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na kobile: kobilja griva / kobilje mleko / njen kobilji smeh zelo glasen, hrupen
nanašajoč se na kobile: kobilja griva / kobilje mleko / njen kobilji smeh zelo glasen, hrupen
Pravopis
SSKJ²
kokodák1 -a m (ȃ)
posamezen glas pri kokodakanju: kokošji kokodak
// kokodakanje: zbudil ga je glasen kokodak
posamezen glas pri kokodakanju: kokošji kokodak
// kokodakanje: zbudil ga je glasen kokodak
Pleteršnik
kráməlj, -mlja, m. das Sprechen, das vertrauliche Gespräch, C.; (kremelj), Mur., Jan., C., Mik.; glasen k., marsikaj je v k. prišlo, Pohl. (Km.); — die Sprache, C.
Pravopis
kričáč -a m s -em člov. (á) slabš. |kričav, glasen človek|; poud. |(majhen) otrok|
kričáčka -e ž, člov. (á) poud.
kričáčev -a -o (á) poud.
kričáčka -e ž, člov. (á) poud.
kričáčev -a -o (á) poud.
Pravopis
SSKJ²
krohòt -ôta m (ȍ ó)
ekspr. zelo glasen smeh: po sobi se je razlegal krohot; izbruhnil je v krohot; divji, nebrzdan krohot
ekspr. zelo glasen smeh: po sobi se je razlegal krohot; izbruhnil je v krohot; divji, nebrzdan krohot
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
krvoslédec -dca m (ẹ̑)
lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev
lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev
Celotno geslo
Sinonimni
krvoslédec -dca m
SSKJ²
lájati -am nedov. (ȃ)
1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali
// s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno
● preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja; poberi se iz hiše, je lajal; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze
// s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega; neprestano laja na nas
// nizko govoriti, pripovedovati: pusti ga, naj laja, kar hoče; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh)
3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo
4. preh., nar. zmerjati: Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj)
5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz; tišina je lajala nad prepadi
1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali
// s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno
● preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja; poberi se iz hiše, je lajal; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze
// s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega; neprestano laja na nas
// nizko govoriti, pripovedovati: pusti ga, naj laja, kar hoče; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh)
3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo
4. preh., nar. zmerjati: Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj)
5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz; tišina je lajala nad prepadi
- lajáje :
lajaje kazati zobe
- lajajóč -a -e:
pes je lajajoč planil proti prišlecu; lajajoči psi; lajajoči kašelj zelo glasen in suh
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 147
Dostopnost