Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
Svetokriški
las m las: en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
Svetokriški
mešati -am nedov. mešati: Imate ſvete bukve preberat, inu nikar quarte mejshat nedol. ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam ſe meishat nedol. ǀ En velik zvibu danas ſe po moj glavi mejsha 3. ed. ǀ mojo pamet ſtrashne misly meisheio 3. mn. ǀ skerby vam ſe po glavi meisheio 3. mn. ǀ shauzh s'jeſiham mejsheio 3. mn. ǀ vinu s'vodo meiſhaio 3. mn. ǀ mej te druge kokushi, inu peteline ſe nemeishaio +3. mn. ǀ jest obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal del. ed. m, temuzh, kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal ǀ s' vodo je vinu mejſhal del. ed. m
Svetokriški
spleten -a prid. spleten: taiſti kranzel, s' rosh spleten im. ed. m, kateriga je naglavi imel, ima muzh zhes ſtrup (V, 339) ǀ je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho, v'levi en zhiſt fazol, na glavi pak en Kranzel s'lepih roſſiz spletem tož. ed. m, inu s'eno ſlato shido svesan (II, 159) ǀ s' ſonzam je bila oblezhena, s' luno obuta, inu na glavi je imela krono s' ſvejsd spleteno tož. ed. ž (V, 339)
Svetokriški
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
Svetokriški
žlahten -tna prid. žlahten: lubesan je en shlahten im. ed. m ſtudeniz ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus en ſhlachten im. ed. m Gospud is Brabantiæ ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni im. ed. m dol. Franciscus Pizzarus ǀ Naaman Sirus en shlathni im. ed. m dol. Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Ti ſi ta shlahtna im. ed. ž gartrosha pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Oh slahtna im. ed. ž arznia zhes vſe arznie ǀ Oh nuzna, inu shlatna im. ed. ž arznia ǀ shahtna im. ed. ž je tvoja miloſt ǀ Kej je sdei tu shlahtnu im. ed. s dellu moijh Boshijh rok ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu im. ed. s, inu kraftnu vinu ǀ S. Juri je bil shlahtniga rod. ed. m, inu bogatiga ſtanu ǀ pishe Valerius Maximus od lete shlahtne rod. ed. ž Rimske Gospe Cornelie ǀ je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne rod. ed. ž kupzhje ǀ je perneſla en alabaſter shlahtniga rod. ed. s maſila ǀ ſam Chriſtus ſe je perglihal enimu shlahtnimu daj. ed. m kamenu ǀ je perglihan eni shlahtni daj. ed. ž Poſtojni ǀ en ſam shlahten tož. ed. m kamen je bil predal sa ſtu taushent kron ǀ Ie vidil uni Euangelski kupz en lep shlaten tož. ed. m perln ǀ oblezite ta shlahtni tož. ed. m dol. gvant Christusa Iesuſa ǀ Sakaj nej shal Elias proſſit eniga shlahtniga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno tož. ed. ž Eleno imeti ǀ ta Prerok gre gledat tu shlahtnu tož. ed. s meſtu ǀ ta S: Sacrament je pomenilu taistu veliku, inu slahtnu tož. ed. s Goſtovanje ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem mest. ed. m zimpru ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim mest. ed. m Gospudu, inu shlahtni mest. ed. ž Gospei ǀ v' tem shlahtnem mest. ed. s meſti Calauria ǀ v'tem shlahtnim mest. ed. s Mestu Calauria ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem or. ed. m odleriam, ali Poſtojno ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim or. ed. m gvantam ǀ ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno or. ed. ž veliku shtimano Dekelzo ǀ s' ſvojm shlahtnem or. ed. s tovarshtvam ǀ s'shlahtnim or. ed. s masilom pomasat ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim or. ed. s maſilom pomasala ǀ dua Shlahtna im. dv. m bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ kakor shlahtni im. mn. m kameni krajlize kleopatre ǀ Sa tiga volo tudi ty shahtni im. mn. m ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh ludy ǀ Te shlahtne im. mn. ž veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe Bratje, inu ſeſtre ǀ je bil ſturil veliku shlahtnih rod. mn. riht perpravit, inu na miſo perneſt ǀ je imel en velik shakel shlahtneh rod. mn. kameinou ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih rod. mn. kaminou ǀ vrata ſo s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih rod. mn. kamejnou ǀ Pompèius Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh rod. mn. kamenu ǀ je imel shlahtne tož. mn. m, inu bogate ſtarishi ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne tož. mn. m kamene ǀ on bo tebi obilne, inu shlahtne tož. mn. ž goſtarie perpravil ǀ kakor ta Diamant v' mej shlahtnimi or. mn. kameni ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi or. mn. Kameni zierano primer.> zhlovik je veliku shlahtnishi im. ed. m, kakor ſo te druge shivali ǀ ſi taushenkrat shlahniſhi im. ed. m, kakor Salamonau Tron ǀ Nej shleht ſtuar Shena, ne, ampak je shlahtnishi im. ed. ž kakor Mosh ǀ slatu je shlahtnishi im. ed. s, kakor je lejſs, ſrebru, inu shkerlat ǀ gvishnu nej shlahnishi rod. ed. ž ſtvari kokar ſi ti ò dusha ǀ nezh shlahtnishiga rod. ed. s nemorimo ſadobiti, kakor je resniza ǀ kej bodete shlahtnishi tož. ed. ž spisho, jnu bulshi vinu nashli ǀ Angeli … ſò en zhiſt duh, vezhni, nevideni, inu pres vſe glihe shlahtniſhi im. mn. m, kakor zhlovek presež.> ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi im. ed. m ǀ kokar de bi bila ta ner shlahtnishi im. ed. ž malvaſia ǀ Ta nar ſhlahtniſhj im. ed. ž je ta tjza Phænix ǀ ner shlahtnishi im. ed. s je ſlatu ǀ Tu nerbulshi inu ner shlatnishi im. ed. s … je Svetu Reshnu Telu ǀ Syn tiga ner bogatishiga, inu ner shlahtnishiga rod. ed. m Rimskiga Gospuda Sinffroniusa ǀ imaio v' rokah en taku nesgruntanu velik shaz, na glavi eno to ner shlahtnishi tož. ed. ž krono nebesko ǀ bote nashli, inu vſhili to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi tož. ed. ž spisho ǀ kaj s'eno rejzh ony na ſvejtu shtimaio narshlahtnishi tož. ed. ž ǀ taiste sa to nar ſlahtnishi tož. ed. ž shpisho bi shtimali ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi, inu shlahtnishi tož. ed. s vkrasti ǀ ner shlahtnishi tož. mn. ž, inu obilnishi goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene ǀ gnada boshia je krona s' temi ner shlahtnishimi or. mn. perlni nebeskimi naloshena ǀ ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi or. mn. kamini shtikana → žlahta
Svetokriški
ciran -a prid. okrašen: ta zholn je bil taku lepu zeran im. ed. m ǀ s'modrustio, inu sastopnostio je bil zieran im. ed. m, inu nepolnen ǀ Lepu je zerana im. ed. ž semla s'temi piſſanimi roſhizami ǀ S. Agatha s'gnado te ſtonouitnoſti v'shlushbi Boshj zirana im. ed. ž ǀ s'Nebeſko lepoto je bila zhirana im. ed. ž ǀ ſi je bil isvolil eno shlahtno, veliko, lepu zerano tož. ed. ž hisho ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi Kameni zierano tož. ed. ž ǀ zhednoſti, is katerimi nyh ſtarishi ſo bily zerani im. mn. m ǀ kir videm to Zerku, Altarie, inu cilu gaſſe lepu zerane tož. mn. ž → cirati
Svetokriški
cvibel -bla m dvom: En velik zvibu im. ed. danas ſe po moj glavi mejsha Nem. Nem., inu ga naveim kaku reslozhit (V, 481) ǀ Prezei od sazhetka S. Paulus meni en velik zvibil tož. ed. ſturj (V, 151) ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu tož. ed. meni resloshi S. Auguſtinus (V, 254) ← srvnem. zwīvel ‛dvom’
Svetokriški
kamen -a/-mna m 1. kamen: kamen im. ed. na kaminu bi neoſtal ǀ voda tarda kakor Camen im. ed. rata ǀ zhlovek nej is Selesa, ali is kamena rod. ed. ǀ is shlahtniga Camena rod. ed. Jaſpis imenovaniga ǀ n'hozhesh imeti Altarje is resaniga kamina rod. ed. ǀ is beliga Kamna rod. ed. ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed. ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed., ali s'sheleſa ǀ ſi s'meſsa, inu krij, nikar s'kamjna rod. ed. ǀ de ſi lih terdimu kamenu daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ tardimu Kaminu daj. ed. bi ſe imeli ſmilit ǀ tardimu caminu daj. ed. ſe bo ſmilila ǀ grè mimu njega, kakor de bi en kamen tož. ed. vidil ǀ Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen tož. ed. ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein tož. ed. te hude miſlij ǀ na kamenu mest. ed. kakor venem tronu je ſedel ǀ noter v' tem shlahtnem kameinu mest. ed. skrabozhe ǀ kamen na kaminu mest. ed. bi neoſtal ǀ s'enem tardem kamenam or. ed. pot glavo ſo leshali ǀ s' tem kamenam or. ed. je bil David resbil zhelu Goliatu ǀ Goliata v' zhelu s'enem Camajnam or. ed. udari ǀ sta veliku vezh vredna, kakor shlahtni kameni im. mn. krajlize kleopatre ǀ Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini im. mn., is katirimi ſo ga poſſipali ǀ s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou rod. mn. ǀ Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu rod. mn. ǀ vezh ſort Kaminu rod. mn. v'rokah dershi ǀ de vezh Camenou rod. mn. ſo en ſam Camen im. mn. ratali ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih kaminou rod. mn. ǀ je imel en velik shakel shlahtneh kameinou rod. mn., inu perlnou ǀ s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou rod. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene tož. mn. ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni or. mn., inu perlni pokril ǀ Diamant v' mej shlahtnimi kameni or. mn. ǀ veni kozhij s' shlahtnimi kamenij or. mn. zerani ǀ s'timi nar shlahtniſhimi kamini or. mn. shtikana 2. žolčni ali ledvični kamen: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … Zheſs kamen tož. ed. S. Liborius
Svetokriški
kralj -a m 1. kralj: Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl im. ed. s'sholnery ſe je bratil ǀ krail im. ed. Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl im. ed. v'ſvojm krejleſtvi ǀ Herodesh krjl im. ed. ga je rad poshlushal ǀ Margareta Ogarskiga krajla rod. ed. Hzhij ǀ ijm je bilu sapovedanu od Kraila rod. ed. ǀ ſtoij na deſnizi kraila rod. ed. Nebeskiga ǀ de bi li krajlu daj. ed. mogli vſtrezhi ǀ Krajlu daj. ed. ſo hoteli saudati ǀ Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu daj. ed. ǀ k'krajlu daj. ed. Davidu je djala ǀ Pashe gre nasai, poshto Krailu daj. ed. opravi ǀ sa Israelskiga krajla tož. ed. je bil njega isvolil ǀ ſe v'Krajla tož. ed. saleti ǀ Sakaj tedaj Chriſtuſa imenuje Kraila tož. ed. ǀ kateri je takorshno urozhino v' Krajlu mest. ed. obudil ǀ v'krailu mest. ed. Davidu ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala pred Krajlam or. ed. ǀ krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom or. ed. ǀ ſi perſlen s' krajlam or. ed. Henricuſam ſaupyti ǀ myr ſturil mei Krejlam or. ed. Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam ǀ zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. ǀ Trije krajli im. mn. is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ krajlij im. mn. imaio oblaſt li zhes ſvoje ſamu krajleſtvu ǀ trye krajly im. mn. ſo bily is dalnih deshil prishli ǀ ſte kraily im. mn. Nebeskiga kraileſtva ǀ okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti Krajlou rod. mn. ǀ Nei reſnize v'duori teh krailou rod. mn. ǀ hualio dobruto kinenskyh krajlov rod. mn. ǀ veliku mogozhnih Gospudu, inu krajlu rod. mn. ſe je nashlu ǀ Tizam je dal ta luft, krajlam daj. mn. te dvore ǀ Krajlom daj. mn., inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine krajle tož. mn. ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH KRAILIH mest. mn. ǀ ſe vidi veſselje v'Krajlah mest. mn. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli or. mn. David ǀ s' drugimi Krajli or. mn. vojskovati je bil perſilen ǀ s' Paſtery njega moliti, s' krajly or. mn. njemu naſha ſerza offrovati ǀ ble shelish s'krajly or. mn., inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy 2. matica: cilu zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. < slovan. *korl'ь̏ po Karlu Velikem, stfrank. Karl (768–814); pomen ‛matica’ je kalk po star. nem. Bienenkönig, lat. rex apium; → Bukve teh kraljev.
Svetokriški
Kristusov -a prid. Kristusov: Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
Svetokriški
krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη
Svetokriški
luknja -e ž jama, luknja: David tudi grè is luknie rod. ed., pohleunu posdravi Krajla ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje rod. ed. teh Kazh ǀ ta bore David je bil pobegnil, inu veno luknio tož. ed. glaboko ſe skril ǀ leta krona 72 luken rod. mn. v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ Angelom je dal Nebeſſa … kusharjom lukne tož. mn. te semle
Svetokriški
misel -sli ž misel: ena ſama ſveta miſſu im. ed., inu shejlje ſadobj en velik lon per Bugu ǀ kaj s'ena miſsu im. ed., ali konz je tvoj ǀ leta nej moja miſu im. ed., ampak S. Petra Griſologa ǀ nje miſſou im. ed. pak je bila ludem dopaſti ǀ huda nezhista miſal im. ed. na vaſhe ſerce ſede ǀ Sakaj prezei ta miſil im. ed. tebi noter pade ǀ Lete misly rod. ed. je bil tudi en Turski Basha ǀ Macedonski krajl je bil te misli rod. ed., de slatu je letu nar nuznishi ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein te hude miſlij rod. ed. ǀ poshlushajte N: N: s. s. Vuzhenike kateri ſo lete miſsli rod. ed. bilij ǀ vari Bug de bi jeſt eno takushno miſſu tož. ed. imel ǀ vaſho miſsu tož. ed. v'Nebu polsdignite ǀ s'jesikom vam voshzhi en dober dan, s'mislio or. ed. eno vezhno nuzh ǀ K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio or. ed. ǀ ga ranish s'tuojo hudo miſlio or. ed. ǀ kulikajnkrat s'miſlio or. ed., s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo or. ed., ali s'serzam ǀ vſakdan s'miſsljo or. ed., s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ kar njegove shivozhne dny je ſturil ſmislio +or. ed., s' beſſedo, inu s' dianam ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli im. mn. meni noter padle ǀ ga sazhnejo hude miſly im. mn., inu shelje martrat ǀ danas ſo meni lete firbizhne misly im. mn. noter padile ǀ uſe mislij im. mn., vſe shelje, vſe diaine na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ nezhiſte miſlij im. mn. jo obijdeio ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly rod. mn. ǀ she v' Zerkvi nej ſte bres hudih misly rod. mn. ǀ okuli ſe oserate, inu ſtu nespodobnih miſil rod. mn. imate ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil rod. mn. ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ nej ſim dobrem mislam daj. mn. mejſta v' mojm ſerzi dal ǀ kateri bugaio Boshym miſlim daj. mn. ǀ skuſi dobre misli tož. mn. na ſerze nam kluka ǀ G. Bug shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly tož. mn. nashiga ſerza ǀ je posnal ſkriune misly tož. mn. ſvojh bratou ǀ bo sprashoval vſe mislij tož. mn., beſſede, inu djaine zhloveske ǀ ter da tej dushi dobre, inu ſvète miſlij tož. mn. ǀ Vſe ſvoie miſſlj tož. mn., inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei tož. mn. ǀ v'nezhiſtih mislih mest. mn. ǀ v'nezhistih miſlih mest. mn. ǀ v'nezhiſtyh miſlah mest. mn. ǀ tebe vednu v' myſlyh mest. mn. ima ǀ So vaſs v'miſlih mest. mn. imeli ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih +mest. mn. imeli ǀ nuzh inu dan s' nesramnimi misly or. mn., inu djainam Boshio sapuvid prelomish ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly or. mn. polna
Svetokriški
modrost -i ž modrost: vſaka slatkuſt ima ſvoio grenkuſt, vſaku veſſelje ſvojo shaloſt, vſaka modruſt im. ed. ſvojo neumnoſt ǀ Modrust im. ed. Boshja je hotela tiga zhloveka ſtuarit s'semle ǀ Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modruſti rod. ed. Boshje nepolonena ǀ je govuril od shlahtuſti, bogatie, modruſti rod. ed., inu lepote Chriſtusa Jeſusa ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti rod. ed. ǀ kadar Salamonovo modruſt tož. ed. doſezhi bi bila mogla ǀ sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna modrust tož. ed. ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal, inu v'modrust tož. ed. ǀ Isvelizhen je taiſti zhlovek, kateri v' modruſti mest. ed. prebiua ǀ Pred poſvejtno modruſtio or. ed. je letu noruſt ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi Kameni zierano, temuzh veliku vezh s'modrustio or. ed., inu sastopnostio je bil zieran ǀ vſe modruſti tož. mn., inu ſaſtopnoſti bò doſegla
Svetokriški
mrtvaški -a prid. 1. mrliški: kakor ena mertvaska im. ed. ž para ǀ v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe mertuaſku im. ed. s truplu leshalu ǀ martvaski tož. ed. m put bosh potila ǀ mertvaski tož. ed. m put ſama Maria je briſſala ǀ ſi je bil puſtil to martuasko tož. ed. ž Paro ſturiti ǀ popade duei mertvaſki tož. dv. ž koſty ǀ kakor ſo mertvashke im. mn. ž bare ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih rod. mn. glavu zhipine ǀ pred ſabo imèti te mertuashke tož. mn. ž zhipine je ena arznia de zhlovik ſe neopyani 2. smrten, smrtonosen: njegova boleſan je martuashka im. ed. ž ǀ vſaka rana v' glavi je mertuaſka im. ed. ž ǀ rana je bila mertvashka im. ed. ž ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke rod. ed. ž bolesni ǀ eno martrvshko tož. ed. ž vojsko nepovedat ǀ Bolezhine mertuashke im. mn. ž ſò mene obdale ǀ kulikajn mertuashkyh rod. mn. ran prajmejo ǀ od teh mertuaſhkyh rod. mn. ran osdravili ǀ mertuaſhke tož. mn. m shlake ſerzhu preneſſe 3. umrljiv: zhlovek, kateri je mertuashki im. ed. m, inu grehom poduarſhen ǀ Raymundus, kateri na leto Nebeshko lepoto je bil poſabil, inu veno mertvashko tož. ed. ž je bil vus ſalublen ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih rod. mn. ludij
Svetokriški
na predl. I. z daj. na: nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II. s tož. na: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III. z mest. na: krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
Svetokriški
neusmiljeno prisl. neusmiljeno: neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije ǀ neusmilenu jeh puſtiti martrat ǀ en bogaboiezh Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ gdu je tebe taku neuſmilenu respraskal
Svetokriški
nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
Svetokriški
obtičati dov. obtičati: je bil perpuſtil obtizhati nedol. v' njega glavi camein te hude miſlij (II, 424) ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino prebil, inu kamen v'zheli je bil obtizhel del. ed. m (I/1, 198) ǀ ena jagoda je bila njemu v' garli obtizhala del. ed. ž (V, 518) → otičati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 56
Dostopnost