koroško ud
Zadetki iskanja
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
glid samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Vorenc
glid m, F30, articulus, zhlink, glid, vud; artus, artuum, glidi tega ṡhivota, glidi; atnepos, vnúk v petim glidu; deartuare, glide reṡklepati; iners membris, ſlabih glidou; interdatus, -a, -um, ſhpiṡha v'te glide reṡdilena; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; syllaba, -ae, en glid puṡhtobou; trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi glidi
Vorenc
gnilost ž, F9, apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; marcor, -oris, gnyloſt; putredo, gnyloſt, ſtrohniloſt; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; sideratio, tudi kadar ṡkusi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; tabes, -bis, gnyloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui; tabitudo, gnyloſt, pogublenîe
Vorenc
mrtov prid., F29, abortire, en mertou ſad roditi; defunctus, tudi enu mertvu truplu; exangues animae, te mertve duſhe; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei; prasium, mertve koprive; semianimus, -me, na polovizo mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; ustor, kateri tá mertva trupla ṡhge, ali pali
Vorenc
nekoliko prisl., F14, absímilis, -le, nikár enák, nepodobin, nékoliku enák; advivere, ẛhivéti, dale ẛhivéti, ſhe nékuliku perẛhivéti; albidus, nekoliku beil; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; aliquatenus, nekuliku dle; aliquantum, nékuliku; aliquod, nekuliku; deletitia charta, papyr popiſſan, inu vener nekuliku ſe s'nîega ẛbriſhe; feroculus, -a, -um, nékoliku prevṡèten, ali offerten; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; post modicum tempus veniam, zhes nekolku zhaſsa bom perſhou [poznejši pripis neznane roke]; quadantenus, enu malu, nékuliku; subulturius, nékoliku ṡmikajozhi kakòr en luin; syllaba, -ae, ṡapopadenîe nékuliku puṡhtobu k'eni ṡhtimi, en glid puṡhtobou
Vorenc
odsekati dov., F14, amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; decacuminare, oſhpizhiti, ali verhe odſékati, drevje ſhtuzati; decollare, glavó odſékati; demutilare, odſékati, odrobiti; deputare, tudi prózh odſékati; detruncare, odſékati; emancare, rokó odſékati; excidere, â caedo, odſékati, iṡpaſti, ṡreṡati; mutilare, poṡhtuzati, en glid odſékati; obtruncare, odſékati, odrobiti; praecidere, preſékati, odſékati, odréṡati; proscindere, preſeikati, naprei odſeikati, odrobiti; recidere, â caedo, odſékati, odréṡati; truncare, odſékati, odrobiti, okruliti, obſékati
Vorenc
Vorenc
premakniti dov., F8, cieo, et cio, ciere, poklizati, premakniti, v'kúp ṡklizati; commoveri, premakniti, premaknen biti, ſe ſtreſti; demovere, premakniti, od eniga meiſta na tú drugu odmakniti; dimovere, odmakniti, premakniti; luxare, ṡviniti, glid premakniti, ſpahniti; movere, majati, gnati, ganiti, premakniti, gibati, pomakniti, perpraviti; submovere, premakniti, inu proſtor délati, ſpodverniti; transmovere, premakniti
Vorenc
puštob m, F9, blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; compositor, tá kateri v'kúp ṡklada puſhtobe v'drukarÿ; elementum, tudi ti puſ[h]tobi, a, b, c; gramma, -tis, en puṡhtob v'piſmi; littera, -ae, puṡhtob; sigma, -tis, ena miṡa, per kateri more nyh ſheſt ſedéti, ſturjena kakòr letá Σ garzki[!] puṡhtob; syllaba, -ae, ṡapopadenîe nékuliku puṡhtobu k'eni ṡhtimi, en glid puṡhtobou; tetragramaton, ṡhterih puſhtobou
Vorenc
spahniti dov., F5, collufragus, kateri ſi vrát vlomi, ali ſpahne; extrudere, vun pahniti, ſpahniti; exturbare, ṡmeſhati, vun vrézhi, ſpahniti, ṡriniti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; luxare, ṡviniti, glid premakniti, ſpahniti
Vorenc
ud m, F15, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; articulus, zhlink, glid, vud; luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga uda; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda, od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda; sensus, -us, pozhutik, um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni; symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh vudou ene podobe
Vorenc
zapopadenje s, F7, comprehensio, ẛapopadenîe; comprehensus, -us, ẛapopadenîe; deprehensio, ẛapopadenîe; periocha, -ae, enu kratku ṡapopadenîe, ena kratka ſuma ene rizhy; summa, -ae, enu kratku ṡapopadenîe ene rizhy, ṡlaſti per ṡhtivenîu; syllaba, -ae, ṡapopadenîe nékuliku puṡhtobu k'eni ṡhtimi, en glid puṡhtobou; synopsis, -sis, enu kratku ṡapopadenîe, ali ṡamerkanîe ene rizhy
Vorenc
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
glid -a m ud, telesni del: aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
Svetokriški
kamenček m kamenček: ſe uterga is hriba en kamenzhek im. ed. ǀ Ta kamenzhek im. ed. ſadene v' leta slabishi glid ǀ en kamenzhik im. ed. ſam od ſebe ſe uterga is hriba
Svetokriški
lasten -tna prid. lasten: kakor de bi bil nje laſtan im. ed. m ſyn ǀ ta sabela je laſtni im. ed. m dol. dobizhik ǀ nej bulshi arznie sa sdrauje te dushe, KaKor naſh lastni im. ed. m dol. pepel ǀ njega leſtni im. ed. m dol. syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ tvoja laſtna im. ed. ž vejſt bo ſprizhovala ǀ njegova zhednost nej bila lastna im. ed. ž, ampak Chriſtuſava ǀ tu pravu, inu lastnu im. ed. s mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ laſtnu mejſtu im. ed. s Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil ǀ s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ sa isvelizhaine ſvoje laſtne rod. ed. ž dushe ǀ obeden nemore Kejkaj lastniga rod. ed. s imejti ǀ Abſolon ſvojmu laſtnimu daj. ed. m Ozhetu Davidu hozhe leben, inu Krajleſtvu vſeti ǀ Leto deſſetino hozhe G. Bug od nas imeti, sa nash laſtni tož. ed. m dol. nuz ǀ Ony hitru ſvoj lastni tož. ed. m dol. zholn sapustè ǀ moj listni tož. ed. m dol. greh, nikar teh drugih ſim jeſt spovedal ǀ uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga tož. ed. m ži. boga ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo, ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno tož. ed. ž sheno ǀ svoio lastno tož. ed. ž ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ ymaio ajffer sa nyh leſtno tož. ed. ž zhast ǀ je ſapovedal laſtnu tož. ed. s blagu predati, inu v'boſem dati ǀ en glid vſe sa ſvoje lastnu tož. ed. s dershi ǀ v' njegovi laſtni mest. ed. ž hishi ga reshalili ǀ v'njegi lastni mest. ed. ž hishi ǀ v' ſvoim laſtnem mest. ed. s mejſti ǀ s' ſvojm lastnem or. ed. m dobitzhikam ǀ s'ſvojo laſtno or. ed. ž kryvio ſe podpishe ǀ s'suojo lastno or. ed. ž mozhio v'Nebu pranga ǀ de bi jetnike reshil s'lastno or. ed. ž Pershono ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni im. mn. m otrozy ǀ reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval, kakor de bi njega lastne im. mn. ž bile ǀ imamo dobri Paſtiry biti naſhih laſtnih rod. mn. dush ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne tož. mn. m poſsabi ǀ ſvoje laſtne tož. mn. m otroke je vbyal ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne tož. mn. ž ſlovenske beſsede bom nuzal
Svetokriški
mokrota -e ž mokrota, moča, vlaga: sdaj shusha, sdaj mokruta im. ed. njemu shkodi ǀ kadar en glid ſe taku poshushj de nej v'njemu ni mokrute rod. ed., ni gorkute, dusha taiſti glid ſapuſtj ǀ semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto tož. ed. kakor en dem ǀ te mladize pak vſo mokruto tož. ed., inu muzh na ſebe potegneo ǀ semla je ſama ſebi kriva, nei ona neha v' luft poshilat te hude mokrute tož. mn. Iz vokalne kvalitete drugega zloga je razvidno historično upravičeno naglaševanje mokrọ̑ta.
Svetokriški
obvarovati -am dov. obvarovati: de bi tudi sa naprej nas hotel obvarvat nedol. ǀ Pred greham zhloveka obvarva 3. ed. ǀ jest guishnu menim, de bi vſak dan imeli G: Boga sahvalit, de naſs obarva 3. ed. de obeden glid naſs en boli ǀ obari vel. 2./3. ed. naſs Bug od tazih shkarpianu ǀ Ah obarnaſs vel. 2./3. ed.+ G. Bug pred takushno nepokorshino ǀ njega, inu njegove Otroke Bug pred tem gmain potupom je bil obvarval del. ed. m ǀ gvishnu nas bo obvarual del. ed. m ǀ De bi nje divishtvu ohranil, inu obarval del. ed. m ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano obarual del. ed. m, inu reshil ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual del. ed. m ǀ aku skelite de bi vam G. Bug pomagal … vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval del. ed. m ǀ Kadar Bug is svojo ſuſebno gnadnobi njega neobarval +del. ed. m ǀ Kadar Maria Diviza s'suojo proshno bi ne bila tiga obvarvala del. ed. ž ǀ je nash pred grosovitnim Turkam obarvala del. ed. ž ǀ pred mrasam vaſs bodò obuarvale del. mn. ž Zapisi delno izkazujejo absorpcijo bv > b. Velel. oblika obari se je fonetično pričakovano razvija iz obváruj in torej ne predpostavlja glagola obváriti; → ovarovati, → varovati.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost