Zadetki iskanja
izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno
1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka
// ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe
2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela
// ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo
3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka
4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju
5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira
6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda; slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon
- slépo prisl.:
cesta se konča slepo; slepo verjeti; slepo oboževana stvar
- slépi -a -o sam.:
slepi si pri hoji pomaga s palico; dom slepih; spremljevalec, vodnik slepih; pisava za slepe; na slepo greva kar na slepo, bova že prišla do koče ne da bi poznala pot; ne da bi vprašala zanjo; kršilce so tokrat iskali tudi na slepo; streljati, udarjati na slepo ne da bi pomeril; njegove oči strmijo v slepo nepremično predse, brez določenega namena; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
- vidno nesposoben
- kdo biti slep za/na kaj, kako
- , kdo biti slep od kdaj, kako
- , kdo biti slep zaradi česa, zakaj
- nepremišljen, nerazsoden
- kdo biti slep iz/od/zaradi česa, zakaj
- slep za
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé
Glej:
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/64 (piščal) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/16 (obrvi) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/16 (obrvi) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/16 (obrvi) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/17 (trepalnica) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/52 (pljuča) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/39 (prstanec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/51 (jetra) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/64 (piščal) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/36 (palec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/36 (palec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/66 (gleženj) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/62 (stegno) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/118 (očim) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/118 (očim) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/118 (očim) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/37 (kazalec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/37 (kazalec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/93 (gluh) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/111 (vnuk) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/111 (vnuk) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/111 (vnuk) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/117 (sestrična) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/116 (bratranec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/108 (polbrat) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/37 (kazalec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/129 (snaha) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/138 (dekle) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/137 (fant) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/128 (zet) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/40 (mezinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/119 (mačeha) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/119 (mačeha) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/118 (očim) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/120 (pastorek) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/120 (pastorek) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/71 (mrlič) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/64 (piščal) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/39 (prstanec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/36 (palec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/36 (palec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/38 (sredinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/38 (sredinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/38 (sredinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/38 (sredinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/38 (sredinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/127 (tašča) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/102 (starši) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/127 (tašča) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/126 (tast) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/126 (tast) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/102 (starši) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/131 (gospodar) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/56 (zadnjica) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/39 (prstanec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/16 (obrvi) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/17 (trepalnica) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/71 (mrlič) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/126 (tast) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/102 (starši) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/37 (kazalec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/109 (stari oče) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/64 (piščal) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/64 (piščal) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/38 (sredinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/38 (sredinec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/36 (palec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/56 (zadnjica) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/56 (zadnjica) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/37 (kazalec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/37 (kazalec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/62 (stegno) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/62 (stegno) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/39 (prstanec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/52 (pljuča) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/65 (meča) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/65 (meča) / komentar / karta / gradivo h karti
1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt]
2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon
3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
strésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kot trepetlíka
1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu
// to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno
// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali
3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod
4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij
// luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho
5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »