Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]
    večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla]
    1. glodalec z mehko dlako, košatim repom in močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Chinchilla
      1.1. manj formalno krzno te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gádji gádja gádje pridevnik [gádji] FRAZEOLOGIJA: gadja zalega, gadje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑gad
Celotno geslo eSSKJ
íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis]
    1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae
    2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis
STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
Celotno geslo eSSKJ
kájman kájmana samostalnik moškega spola [kájman]
    iz zoologije krokodil z ožjimi, daljšimi zobmi, ki živi v Srednji in Južni Ameriki; primerjaj lat. Caiman
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kaiman in špan. caimán iz nekega karibskega jezika
Celotno geslo eSSKJ
kozmopolít kozmopolíta samostalnik moškega spola [kozmopolít]
    1. kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
    2. iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: kozmopolitka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji]
    2. ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako spretnost, sposobnost
STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: ↑lisica
Celotno geslo eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
trót tróta samostalnik moškega spola [trót]
    1. samec čebele
    2. slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
véveričji véveričja véveričje pridevnik [véveričji] ETIMOLOGIJA: ↑veverica
Celotno geslo eSSKJ
želvák želváka samostalnik moškega spola [želvák]
    samec želve
ETIMOLOGIJA: ↑želva
Celotno geslo eSSKJ
žélvji žélvja žélvje pridevnik [žélvji] ETIMOLOGIJA: ↑želva
Celotno geslo eSSKJ
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
belorépec -pca m (ẹ̑)
1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec
2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev
SSKJ²
dúplo -a s (ú)
1. votlina v deblu; duplina: sršeni so se kar usuli iz dupla; ptiči si delajo gnezda v duplih / drevesno duplo
2. zastar. votlina: prenočil je v vlažnem skalnem duplu
SSKJ²
gnézdo -a s (ẹ́)
1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju
// s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši
● dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda
3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča
4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo
// postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo
♦ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
SSKJ²
gódenčič tudi gôdenčič -a [godənčič] m (ọ́; ó)
lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda
SSKJ²
izlèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. krajše potovanje, navadno za razvedrilo, zabavo: delati, prirejati izlete; naredili smo izlet na morje, v gore; hoditi na izlete / avtobusni izlet; celodnevni, daljši, enotedenski izlet; družinski, sindikalni, šolski izlet; poučni izlet ekskurzija; izlet z vlakom
2. knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: svojo tezo je osvetlil še z majhnim izletom v zgodovino matematike
3. glagolnik od izleteti: močen izlet čebel / izlet ptic iz gnezda
♦ čeb. čistilni izlet čebel ko prvič spomladi izletijo in se iztrebijo; šol. majski izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; maturantski izlet
SSKJ²
izletávati -am nedov. (ȃ)
leteč odhajati, zapuščati kaj: gleda čebele, kako izletavajo; pren., ekspr. otroci doraščajo in izletavajo iz gnezda
Število zadetkov: 138