Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
godrnjánje -a s (ȃ)
glagolnik od godrnjati: brez godrnjanja jo je ubogal / odgovoril mu je z nerazumljivim godrnjanjem
Celotno geslo Sinonimni
godrnjánje -a s
izražanje nejevolje, nesoglasja z ne preveč glasnim govorjenjempojmovnik
SINONIMI:
ekspr. godenje1, ekspr. mrmranje
GLEJ ŠE SINONIM: mrmranje
GLEJ ŠE: govorjenje
Pleteršnik
godrnjȃnje, n. das Brummen, das Murren.
Celotno geslo Pohlin
godrnjanje [godrnjȃnje] samostalnik srednjega spola

godrnjanje

Celotno geslo Hipolit
godrnjanje samostalnik srednjega spola
Vorenc
godrnjanje smurmur, murmuratiomermranîe, godernanîe, nêrganîe
Svetokriški
godrnjanje s godrnjanje: zhe vſamem eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine im. ed. v'hishi (V, 82)
Pravopis
godrnjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; godrnjánje; (-àt) (á ȃ) ~ sam pri sebi; godrnjati čez koga/kaj ~ ~ oblast; godrnjati nad kom/čim ~ ~ sinom
Jezikovna
Kako se oglašajo orli in druge ptice ujede?

Zanima me, kako poimenujemo glas, s katerim se oglašajo različne ptice ujede. Slišal sem že za besedno zvezo "orlov krik" oziroma "krik orla", ampak ali to pomeni, da orli kričijo?

Prekmurski
morjǜvanje -a s mrmranje, godrnjanje: Zugolódás; morjüvanye, mrmranye KOJ 1833, 185; Nedaj mi dela szladkoga bremena Z-morjüvanyem gda nosziti KAJ 1848, 173
Prekmurski
mr̀mranje -a s mrmranje, godrnjanje: Mrmranye KM 1790, 8; vcinyeno je mrmranye Grkov prouti 'Zidovom KŠ 1771, 357; Od mrmranya Farizeuſov KŠ 1771, 221; Ki z-mrmranyem oprávla ono, ka more csiniti KM 1790, 18
Svetokriški
mrmranje -a s godrnjanje, pritoževanje: ſe neshlishi, ampak fataine, klafaine, marmraine im. ed., inu preklinanie ǀ eno uro pak Boshijo beſsedo pres marmrajnia rod. ed. poshlushat nemoresh ǀ Nehajte vy shene od offerti, marmraina rod. ed., opraulaina, nevoshlivoſti, inu pohushainia ǀ osdravi … kashel tjga marmrajna rod. ed. ǀ sa marmraine tož. ed. tiga folka, ali sa nyh samero nimaio nezh marat
Prekmurski
mr̀mravnost -i ž mrmranje, godrnjanje: Vcsi me vu mirovnoſzti, Nej pa vu mrmravnoſzti Vſze bremen noſziti BRM 1823, 416
Prekmurski
múvlenje -a s mrmranje, godrnjanje: veliko múvlenye nasztanilo KOJ 1848, 61; Rada bougaj brezi muvlanya KOJ 1845, 46; po misurkanyi, muvlenyi KOJ 1914, 133
SSKJ²
pokóra -e ž (ọ̑)
1. rel. kar je določeno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi: čaka ga pokora; naložil mu je hudo pokoro; pridiga o grehu in pokori / delati pokoro
 
drži se, kakor bi pokoro delal je nerazpoložen, slabe volje
2. ekspr. kar je za koga neprijetno, mučno: revmatizem je moja pokora / v povedni rabi: pokora je poslušati njegovo večno godrnjanje; pokora je z njim
// kdor povzroča neprijetnosti, težave: že spet prihaja ta pokora / kot psovka zgani se, pokora pijana
SSKJ²
rásti rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á)
1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost
// nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje
// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža
// ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož
2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini
3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo
4. nav. ekspr. postajati večji
a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši
b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča
5. dosegati višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel
b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča
c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati
// prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje
// ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša
6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine
7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste
8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel
// navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel
● 
ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko
    rastóč -a -e:
    rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije
     
    jezikosl. rastoča intonacija nekdaj z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote
    ráščen -a -o:
    iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; 
prim. rasel
Celotno geslo Vezljivostni G
rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
SSKJ²
razljútiti -im dov. (ū ȗ)
zastar. razjeziti: njeno godrnjanje ga je razljutilo; ko je to slišal, se je zelo razljutil
    razljúčen tudi razljúten -a -o:
    biti razljučen; razljučena množica
Celotno geslo Etimološki
ropȍt -óta m
Število zadetkov: 19