Zadetki iskanja
Pravopis
prifrčáti -ím dov. prifrčánje; drugo gl. frčati (á í) poud. Golobi so prifrčali na trg |prileteli|; poud. prifrčati z/s čim ~ z letalom |pripeljati se|
SSKJ²
ráščiti -im nedov. (á ā)
vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš
vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš
- ráščiti se pri pticah
spolno se združevati, pariti se: na dvorišču so se raščili golobi
- ráščen -a -o:
raščena jajca
Pravopis
ráščiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; ráščenje (á; á ȃ) vet. kaj Petelin ~i kokoš |oplojuje|
ráščiti se -im se (á; á ȃ) vet. Golobi se ~ijo |se parijo|
ráščiti se -im se (á; á ȃ) vet. Golobi se ~ijo |se parijo|
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
razfrčáti se -ím se dov.; drugo gl. frčati (á í) poud. Golobi so se razfrčali na vse strani |razleteli|
Celotno geslo
eSSKJ
slême sleména samostalnik srednjega spola [slême]
- 1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi
- 2. enakomerno visoka, podolgovata vzpetina, navadno z nekoliko zaobljenim in poraščenim vršnim delom, ali vrh take vzpetine
- 3. iz agronomije močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice
SSKJ²
slême -éna tudi sléme -na s (é ẹ́; ẹ́)
1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi: opeka na strehi je razbita in sleme se na sredini poveša; splezati na sleme; golobi sedijo na slemenu / sleme njihovega šotora je bilo višje od drugih
2. enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina: vas je z visokim slemenom zavarovana pred severnimi vetrovi
// vrh take vzpetine: hoditi po slemenu; sleme gore je travnato; vas na slemenu
♦ agr. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; stiskalnica na sleme
1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi: opeka na strehi je razbita in sleme se na sredini poveša; splezati na sleme; golobi sedijo na slemenu / sleme njihovega šotora je bilo višje od drugih
2. enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina: vas je z visokim slemenom zavarovana pred severnimi vetrovi
// vrh take vzpetine: hoditi po slemenu; sleme gore je travnato; vas na slemenu
♦ agr. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; stiskalnica na sleme
SSKJ²
spopádati se -am se nedov. (ā ȃ)
1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenom
a) obvladovati, onesposabljati koga: fantje se radi spopadajo; spopadati se s koli
b) uničevati, onesposabljati nasprotnika: spopadati se z nasprotnikovimi enotami; že več dni se spopadajo / spopadati se s tanki
// s takimi dejanji skušati doseči kaj, priti do česa: spopadati se za blago, plen / golobi se spopadajo za zrnje
2. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati drug proti drugemu: voditelja strank se pogosto spopadata; spopadati se s predstojnikom; javno se spopadati
3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi s s, z prizadevati si rešiti, odpraviti kaj težavnega, neprijetnega: s temi težavami, vprašanji se spopada vsak dan / spopadati se s predsodki, z negativnimi težnjami
1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenom
a) obvladovati, onesposabljati koga: fantje se radi spopadajo; spopadati se s koli
b) uničevati, onesposabljati nasprotnika: spopadati se z nasprotnikovimi enotami; že več dni se spopadajo / spopadati se s tanki
// s takimi dejanji skušati doseči kaj, priti do česa: spopadati se za blago, plen / golobi se spopadajo za zrnje
2. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati drug proti drugemu: voditelja strank se pogosto spopadata; spopadati se s predstojnikom; javno se spopadati
3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi s s, z prizadevati si rešiti, odpraviti kaj težavnega, neprijetnega: s temi težavami, vprašanji se spopada vsak dan / spopadati se s predsodki, z negativnimi težnjami
- spopadajóč se -a -e:
spopadajoče se struje
SSKJ²
spreletéti -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ í) nav. ekspr.
1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo
// hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja
2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo
3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom na hitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih
1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo
// hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja
2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo
3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom na hitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih
- spreletéti se tudi izpreletéti se
leteč se premakniti sem in tja: golobi so se spreleteli nad trgom; zasvetlikalo se je, kakor bi se spreletela kresnička / vrane so se spreletele s travnika v gozd odletele
// z letanjem se razgibati: čebele se morajo spreleteti / petelinčka je prijelo, da bi se malo spreletel po dvorišču
● nar. nebo se je spreletelo se je zvedrilo; nar. poletna nevihta se hitro spreleti preide, mine; nar. do večera se bo že spreletelo prenehalo deževati
Pravopis
spreletéti -ím dov. spreletèn -êna; spreletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) koga/kaj Kurja polt ga ~i; brezos. Spreletelo ga je do kosti
spreletéti se -ím se (ẹ́ í) Golobi so se spreleteli nad mestom; pokr., brezos. Do večera se bo spreletelo bo prenehalo deževati
spreletéti se -ím se (ẹ́ í) Golobi so se spreleteli nad mestom; pokr., brezos. Do večera se bo spreletelo bo prenehalo deževati
SSKJ²
sráti sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg.
1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm
2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati
// delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral
3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati
● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj
1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm
2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati
// delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral
3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati
● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj
Pravopis
sráti sérjem nedov. sêrji -íte, -óč; sràl -ála, sràt, srán -a; sránje; (sràt) (á ẹ́) nizk. |iztrebljati se|: Golobi ~ejo
sráti ga sérjem ga (á ẹ́) nizk. |delati neumnosti, lahkomiselnosti|
sráti ga sérjem ga (á ẹ́) nizk. |delati neumnosti, lahkomiselnosti|
SSKJ²
stopicljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. delati majhne, kratke korake: stopicljati po taktu
// s takimi koraki iti, hoditi: golobi so stopicljali po trgu; otrok je stopicljal za materjo
ekspr. delati majhne, kratke korake: stopicljati po taktu
// s takimi koraki iti, hoditi: golobi so stopicljali po trgu; otrok je stopicljal za materjo
- stopicljajóč -a -e:
stopicljajoči koraki
SSKJ²
šávsati -am nedov. (ȃ)
hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati
// hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati
// hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
Pravopis
šávsati -am nedov. -ajóč, -áje; šávsanje (ȃ) Žival ~a; šavsati po kom/čem Golobi so šavsali po drobtinah
Pleteršnik
Terminološka
Zabodeni golob
Zanima me, če bi bilo za vrsto golobov z latinskim imenom Gallicolumba luzonica ustrezno slovensko poimenovanje grlica krvavečega srca . Za omenjeno vrsto ptičev je značilna rdeča lisa na sredini belih prsi, ki spominja na rano. Angleško poimenovanje vrste je Luzon Bleeding-heart in nemško Dolchstichtaube . Postavlja se tudi vprašanje, ali je bolj ustrezno poimenovanje grlica ali golob . Kaj je torej razlika?
Zanima me, če bi bilo za vrsto golobov z latinskim imenom Gallicolumba luzonica ustrezno slovensko poimenovanje grlica krvavečega srca . Za omenjeno vrsto ptičev je značilna rdeča lisa na sredini belih prsi, ki spominja na rano. Angleško poimenovanje vrste je Luzon Bleeding-heart in nemško Dolchstichtaube . Postavlja se tudi vprašanje, ali je bolj ustrezno poimenovanje grlica ali golob . Kaj je torej razlika?
Pravopis
zakolobáriti -im dov. zakolobárjenje (á ȃ) poud.: Golobi ~ijo okrog vodometa |zakrožijo|; Plamen ~i proti nebu |se dvigne|
SSKJ²
zlétati -am nedov. (ẹ̑)
1. zletavati: golobi zletajo s strehe, v golobnjak
2. vzletavati: ptice zletajo z jezera / letala zletajo vsako uro; prim. izletati se
1. zletavati: golobi zletajo s strehe, v golobnjak
2. vzletavati: ptice zletajo z jezera / letala zletajo vsako uro; prim. izletati se
SSKJ²
zletéti -ím dov., zlêtel (ẹ́ í)
1. premakniti se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: počakaj, da čebele zletijo; kanarček je zletel iz kletke; pikapolonica je zletela otroku z dlani; jata ptic je zletela na jezero; škrjanček zleti visoko pod nebo; frfotaje, plahutaje zleteti; ekspr. tako sem lahek, da bi kar zletel / mušica mu je zletela v oko leteč padla
2. vzleteti: ob poku so golobi zleteli / letalo je zletelo z letališča
3. premakniti se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva so zletele iskre; trske so zletele na vse strani; žoga je zletela mimo gola; izstrelek je zletel proti cilju / ekspr. most je zletel v zrak bil razstreljen
4. ekspr. zaradi močnega sunka, izgube opore prenehati biti na določenem mestu: zleteti iz sedla, na tla; ob trčenju je zletel s sedeža; sunil ga je, da je zletel po pločniku / spodrsnilo mu je in zletel je v prepad; zletel je, kakor je dolg in širok tako je padel, da je bil ves na tleh
// hitro prenehati se premikati v prvotni smeri: avtomobil je zletel z mokrega cestišča; zaradi prevelike hitrosti je motor zletel čez ograjo
5. pog. steči, hitro oditi: fant je zletel k sosedom; kot strela je zletel po hodniku / konj je zletel v dir začel dirjati
6. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): zagrozili so mu, da bo zletel; fant je zletel iz šole; ob stavki je precej delavcev zletelo iz službe / kot sekretar je zletel
● ekspr. besede so mu kar zletele iz ust hitro, nepričakovano jih je izgovoril; ekspr. rdečica ji je zletela čez obraz za kratek čas je zardela; ekspr. sum je zletel nanj on je (bil) osumljen; pog. bal se je, da bo zletel na cesto da ga bodo dali iz službe ali iz stanovanja; šol. žarg. zleteti pri izpitu ne opraviti ga; prim. izleteti1
1. premakniti se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: počakaj, da čebele zletijo; kanarček je zletel iz kletke; pikapolonica je zletela otroku z dlani; jata ptic je zletela na jezero; škrjanček zleti visoko pod nebo; frfotaje, plahutaje zleteti; ekspr. tako sem lahek, da bi kar zletel / mušica mu je zletela v oko leteč padla
2. vzleteti: ob poku so golobi zleteli / letalo je zletelo z letališča
3. premakniti se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva so zletele iskre; trske so zletele na vse strani; žoga je zletela mimo gola; izstrelek je zletel proti cilju / ekspr. most je zletel v zrak bil razstreljen
4. ekspr. zaradi močnega sunka, izgube opore prenehati biti na določenem mestu: zleteti iz sedla, na tla; ob trčenju je zletel s sedeža; sunil ga je, da je zletel po pločniku / spodrsnilo mu je in zletel je v prepad; zletel je, kakor je dolg in širok tako je padel, da je bil ves na tleh
// hitro prenehati se premikati v prvotni smeri: avtomobil je zletel z mokrega cestišča; zaradi prevelike hitrosti je motor zletel čez ograjo
5. pog. steči, hitro oditi: fant je zletel k sosedom; kot strela je zletel po hodniku / konj je zletel v dir začel dirjati
6. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): zagrozili so mu, da bo zletel; fant je zletel iz šole; ob stavki je precej delavcev zletelo iz službe / kot sekretar je zletel
● ekspr. besede so mu kar zletele iz ust hitro, nepričakovano jih je izgovoril; ekspr. rdečica ji je zletela čez obraz za kratek čas je zardela; ekspr. sum je zletel nanj on je (bil) osumljen; pog. bal se je, da bo zletel na cesto da ga bodo dali iz službe ali iz stanovanja; šol. žarg. zleteti pri izpitu ne opraviti ga; prim. izleteti1
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost