Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
feržmagovanje s, F10, aspernatio, ṡanizhovanîe, ferṡhmagovanîe; convitium, ṡaṡhmagovanîe, ferṡhmagovanîe, frahtanîe, ozhitanîe; demuſsata contumelia, pregledanu ferṡhmagovanîe; despectio, ferṡhmagovanîe; ludificatio, ṡhpotanîe, golufia, ferṡhmagovanîe; maledicentia, -ae, ferṡhmagovanîe, opravlanîe, zhes eniga hudu govorjenîe; obtrectatio, opravlanîe, ferṡhmagovanîe; opprobratio, ferṡhmagovanîe; scomma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; vituperium, -rÿ, ferṡhmagovanîe, ṡaṡhpotovanîe
Vorenc
firbičen prid., sophisma, -tis, enu golufnu govorjenîe, golufnu, hitru, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe, ena golufia v'beſſédah; prim. ferbičen
Vorenc
folšija ž, F8, adulterari, preſhushtovati, preſhushtvu tribati, ṡkasiti, folſhio ſturiti; candidè, preṡ folſhie; falsificus, kateri s'folſhio okuli hodi; falsimonium, -nÿ, folſhia, golufia; planiloquus, -a, -um, kateri prou ravnu govory pres folſhie; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhîa; techna, -ae, kunṡht, hitroſt, folſhia, golufia; vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia; prim. falšija
Vorenc
goljufanje s, F3, blanditia, milovanîe, ſladke beſſéde, ẛhmaihlanîe, galufanîe; fraudatio, fraudulentia, fraus, golufanîe, golufia; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter k'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen
Vorenc
goljufija ž, F23, artificium, moiſtria, antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe; captio, lou, galufia; captiosus, -a, -um, polhen golufie; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; collusio, -onis, golufia; contechnari, ſe ene golufie, ali fortelna domiſliti; deceptio, laiharia, galufia; dolus, golufia, golufſtvu; fallacia, -ae, golufia, hinauṡzhina; falsimonium, -nÿ, folſhia, golufia; fraudatio, fraudulentia, fraus, golufanîe, golufia; fraus, golufia; fraus capitalis, ena golufia s'katero ſe glava ṡapade; fucus, -ci, ena ṡkrivna golufia; impostura, -ae, golufia; inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga priti; ludificatio, ṡhpotanîe, golufia, ferṡhmagovanîe; offuciae, -arum, golufie, fólṡh farba, ali ſvitloba; pellacia, -ae, galufia s'praṡnimi beſſédami; sophisma, -tis, ena golufia v'beſſédah; stellionatus, ena kriva golùfia; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia; veterator, en ſtari iskuſheni goluf, kateri je ſylnu pregnán, inu vſe kunṡhti v'golufji sná; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter v'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen
Vorenc
Vorenc
hinavščina ž, F4, fallacia, -ae, golufia, hinauṡzhina; hypocrisis, hinavṡzhina; simulatè, hinavṡku, s'hinavṡzhino, galufnu; simulatio, hinavṡzhina
Vorenc
hitrost ž, F20, celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt; dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt; extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena hitrúſt, jedernoſt; festinatio, hitróſt, nagloſt; impigritas, hitroſt, netraglivoſt; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; panurgia, -ae, hitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt; pernicitas, hitroſt; practica huius mundi, hude kunṡhti tega ſvitá, hitroſt eniga opravila; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; rapiditas, hitroſt, ṡmaknenîe; sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti; tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè; vaframentum, -ti, hitrúſt, pregnanoſt; velocitas, hitroſt
Vorenc
igranje s, F17, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas; follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa ygranîe; fritillus, -li, pretſhpil, ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali k'ygranîu ſliſhi; lusus, -us, ygra, ygranîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo ygranîe; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe
Vorenc
kriv2 prid., F16, anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en kriu vúk ſovraṡhiti; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; derogatio, eni poſtavi krivú ſturjenîe; falsa doctrina, kriu navuk; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; iniquus, -a, -um, nepravizhen, kriu; injustus, -a, -um, nepravizhen, kriu; insimulatio, krivú ṡatoṡhenîe; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; prava defensio, krivu ṡagovarjanîe, ali bramba; pravus, -a, -um, malikou, ṡkaṡhen, kriu, hudobin; reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen; stellionatus, ena kriva golufia; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe
Vorenc
kunšt ž, F58, alchimia, kunsht ẛlatú délati; ars, -tis, kunſt, navuk, vmétalnoſt, moiſtria; ars liberalis, ſlobodna kúnſt; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; lexica, beſſedna kunṡht; magice, -ces, zuparnie kunṡht; rhetoricè, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kunṡhti; torenticè, s'tó kunṡhtjo tega reiṡanîa; vafricies, -ei, huda kunṡht
Vorenc
norčovanje s, F4, colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; jocatio, ſhalenîe, ſhaukoſt, norzhuvanîe, ſhala; nugae, -arum, norzhovanîa, norzhie, ygrazhe, marṡkakove ſpake; nugigerulus, -a, -um, kateri s'norzhovanîam okuli hodi
Vorenc
špotanje s, F2, ludificatio, ṡhpotanîe, golufia, ferṡhmagovanîe; probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezhàſt, nebrumnoſt
Vorenc
zapasti dov., F5, capitalis, kateri glavó ẛapade; delinquere, gréſhiti, pregréſhiti, ṡapaſti; fraus capitalis, ena golufia, s'katero ſe glava ṡapade; intercidere, â cado, ṡapaſti, ṡgubiti; vitam perdere, ṡhivot ṡapaſti; prim. zapadeč, zapaden
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zapasti dov., amitto, -ere, ſapaſti, ſapasem
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zapasti dov., amitto, -ere, ſapaſti, ſapasem
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
goljufija -e ž goljufija: golufia im. ed., tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie rod. ed. teh kupzu ǀ sposna golufio tož. ed. tiga svejta ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti … v' golufy mest. ed. ǀ s'ohernio, inu golufio or. ed. je bil obogatil ǀ s'golufio or. ed. je hotu obohatit ǀ de bi lete golufie im. mn. tiga Puſta nas neſapelale ǀ bodò veliku ludij ſapelali skuſi nyh golufie tož. mn., inu zupernio ǀ k' ſadnimu vſe golufje tož. mn., skushnave tigac ſvejtà, inu hudizha je bil premagal → goljuf
Svetokriški
lotrija -e ž nečistovanje, prostitucija: nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu, inu loteria im. ed. perpravi ǀ Nezhistost, lotrija im. ed., Neſramnost, inu preshushtvu, je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ poboy, preſeshtvu, inu loterja im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie rod. ed. cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ sa volo mojga doperneseniga presheſtua, inu loterje rod. ed. ǀ Od kot tulikajn lotrie rod. ed., preseshtua, inu nesramniga djaina ǀ ſvoje lotarje rod. ed. nikuli ſe nej spovedat hotela, temuzh vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali ǀ katera tulikain hudiga Sadu je pernesla, namrezh, tatvino, lotrio tož. ed., presheshtvu, ſaurashtvu ǀ sdaj ozhitno lotrjo tož. ed., inu presheshtvu ſe triba ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo tož. ed., pyanſtvu, lebinge, inu kar je tem enakushnu ǀ nezhiſtoſt, loterio tož. ed., inu presheshtvu tribaio ǀ on je pyanzhoval, jagral loterjo tož. ed. tribal ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo tož. ed. s'Moabiterskimy shenamij ſo tribali ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij mest. ed., inu v' rpreshvſtvi shivela ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery mest. ed., v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio or. ed., je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie im. mn., presheshtva, pyanſtva, ohernia, golufia, shentovajne ǀ gredò pyanzhovat, ſe boyovati, shelmarie, inu loterie tož. mn. tribat ǀ de ſi lih shelmarje, inu loterije tož. mn. tribajo → loter; zapisi z medglasnim -ter- so pod vplivom nem. Lotterei.
Svetokriški
misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
Svetokriški
pijančevanje -a s pijančevanje: tuoja ohernia, inu golufia, tvoje pyanzbvojne im. ed., inu nevoshlivoſt ſo taiſti Iona, ſa volo katerih G: Bug tulikain shtrajfinh poſſila ǀ n'hozheta od pyanzhvojna rod. ed. nehat ǀ ne bò hotel ſe postit, inu pijanzhvojna rod. ed. ſe annat ǀ kulikajn mertuashkyh ran prajmejo? s' kuſi pyanzhuajne tož. ed., shertie, pleſſe ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim djainu, v'pyanzhvajnu mest. ed., v'lebengah ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate, s'pyanzhvajnom or. ed., s'pleſsom, s'igrajnom
Svetokriški
pijanstvo -a s pijančevanje: obenu pyanſtvu im. ed. zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu im. ed., inu loteria perpravi ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua rod. ed., de bote peklenski martri odshli ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva rod. ed., inu poshreshnoſti annalu ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva rod. ed., klafainia, inu krega ǀ Prepovedal je Bachuſu offer tiga pijanſtua rod. ed., inu poshreshnoſti ǀ de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua rod. ed. ǀ pyanſtvi daj. ed., lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu tož. ed. ǀ de bi ſi paku shlushili, s'kusi pijanstvu tož. ed. ǀ skuſi pijanoſtu tož. ed. hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih pak v' paku perpravi ǀ de bi tudi resnizhnu pamet sgubili skuſi pyanoſtu tož. ed. ǀ ta ſenagoltni v' poshreshnoſt, inu v' pijanſtvu mest. ed. ǀ v' shentovajni, v' hudizhovaini, v' pyanſtvi mest. ed. ǀ S' pyanstvam or. ed. je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy je bil pregreshil ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie, presheshtva, pyanſtva im. mn., ohernia, golufia Zapisa pijanoſtu in pyanoſtu imata o pod vplivom → pijanost.
Svetokriški
prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost