Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
gorȃk, górka, adj. = gorek.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
gorak [gorȃk] (gorek) pridevnik

topel, gorek

Celotno geslo Pohlin
gorek

GLEJ: gorak

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
gorak pridevnik

PRIMERJAJ: gorko

Celotno geslo Hipolit
gorko prislov

PRIMERJAJ: gorak, gorek

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
flisik prid., F9, aſsiduus, priden, fliſſik, vſeskuṡi pres nehanîa; diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; disquisitio, fliſſik ṡyṡkanîe, ſpraſhovanîe; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln, déloven; navus, -a, -um, fliſſik; officiosus, -a, -um, poſluṡhezh, perluden, lubeṡniu, fliſſik; operosus, -a, -um, délovin, fliſſih, fliſſik; perdiligens, cilu ſylnu fliſſik
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Vorenc
mlačen prid., F12, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovico ledèn; praetepere, poprei ṡmlazhiti, mlazhnu ſturiti; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil; tepefacere, mlazhnu sturiti; tepefieri, mlazhin perhajati; tepere, mlazhnu biti; tepescere, mlazhnu ratati; tepidarium, -rÿ, mlazhna kopel; tepidare, mlazhiti, mlazhnu délati; tepidus, -a, -um, mlazhin; teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu ſegriven
Vorenc
mrzel prid., F17, alsus, -a, -um, marsil; aquilonius ventus, marẛel veiter; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervere, omraṡiti, merṡlu ſturiti, ohladiti; febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu marṡlu ṡkupai; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; frigere, merṡlu biti; frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati; frigidus, -a, -um, merṡel; gelidus, -a, -um, ledèn, marṡel; imber gelidus, merṡel deṡh; inalgescere, ṡmarsniti, marṡlu ratati; incallidus, -a, -um, negorák, merṡel; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó; perfrigidus, -a, -um, ſylnu marṡel; praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu marṡil; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil
Vorenc
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
Vorenc
ognjen prid., F7, candere, reṡbélenu biti, ognîenu; diſseptum, -ti, tudi en gvelbizh ẛa ognîeno sylo; igneus, -a, -um, ognîen; ignipes, -dis, kateri noſſi ogîn na nogah, ognîenih núg; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; lampades ignis, ognîene lampe; vapor ignis, ognîena ſopariza, ali ṡharki
Vorenc
ogreti dov., F3, focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti; obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; refovere, ṡupèt ogréti, v'gorku ṡaviti, ṡupèt k'mozhi perpraviti
Vorenc
ogreti se dov., obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti
Vorenc
pregnan prid., F17, argutus, tenák, pregnán, madál; astutus, pregnán, kunſtin, preverṡhen, ſhegau, prekunſhtin; calidus, gorák, ali vrozh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; callidus, en ẛavyt zhlovik, moder, pregnán, ſhegou; captiosus, -a, -um, polhen golufie, kir ẛna s'beſſédo vjeti, pregnán; discolus, pregnán, zhudin; perargutus, -a, -um, ṡlu pregnán, ſylnu tenák, cilú hiter; perastutus, -a, -um, salú ſhegou, inu pregnán, cilú kunṡhtin; percantatus, -a, -um, ſhaukou, inu pregnán; perversus, -a, -um, pregnán, hud, preverṡhen, ẛpazhen, prevernîen; politicus, -a, -um, ṡaſtopen v'tem gmain nuzi tega ladanîa, ali goſpodovanîa, pregnán, inu kunṡhten; scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani loter, en loterṡki fant; solers, -tis, kunṡhtin, hitir, pregnán, modir, ṡkóp; vafer, -ra, -rum, golufin, ziganaſt, pregnán, hitir; versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi obráṡ preminuje; veterator, en stari iṡkuſheni goluf, kateri je ſilnu pregnán, inu vſe kunṡhti v'golufji ṡná; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter k'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen
Vorenc
prevroč prid., praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák
Vorenc
razbeljen del., F11, caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; candens ferrum, resbélenu ẛheléṡu; candere, reṡbélenu biti, ognîenu; candicare, beil biti, reṡbélen perhajati, beilúſt iméti; cauterium, fontanella, s'reṡbélenim ṡheléẛom vuṡhgana, ẛheléẛu ẛa ẛaṡhiganîe, ali tú ſturjenu ẛnaminîe s'reṡbeilenim ẛheleiẛom; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; recandens, ſylnu reṡbeilen; recandere, ſylnu beil biti, ali perhajati, cilú reṡbeilen biti; strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
Vorenc
razumen prid., F7, calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raṡumen; providus, -a, -um, raṡumin, pametin, preṡkarbliu, inu fliſſig v ſvoih rizhéh; prudens, raṡumin; sagax, -cis, ṡaſtopin, moder, raṡumin, kateri ṡdaici vſe ṡamèrka; salsus, -a, -um, tudi raṡumin, lubeṡniu; subjectum bonum, en dober, inu raṡumen zhlovik; versutus, -a, -um, premoder, prekunṡhtin, golufin, raṡumin, prekanîen
  1. razumnejši , prudentior, umniſhi, raṡumniſhi
Vorenc
topal prid., F4, calens, topál, gorák; calere, toplu biti; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati
Vorenc
vrel prid., F4, fervens, vrózh, vreil; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; infervefacere, ṡavréti, vreilu ſturiti; subfervefactus, -a, -um, enu malu vreil, ali reṡgriven

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
Število zadetkov: 29