Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
ajfrati [ájfrati ájfram] nedovršni glagol

vneto, goreče si prizadevati

Celotno geslo eSSKJ16
ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo Pohlin
ajfrik [ájfrik] prislov

vneto, goreče

Celotno geslo Frazemi
bákla Frazemi s sestavino bákla:
goréti kot bákla, zagoréti kot bákla, zgoréti kot bákla
SSKJ²
brízgati -am nedov. (ȋ)
1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
// z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
♦ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek
    brizgajóč -a -e:
    na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene
    brízgan -a -o:
    brizgan omet
    ♦     gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
SSKJ²
čeléšnik -a m (ẹ̑) nar.
1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc)
2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk)
♦ etn. stojalo za goreče trske
Celotno geslo Sinonimni
čeléšnik -a m
1.
palice za sušenje pri kmečki pečipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. čelešnjak
2.
nar. stojalo za goreče trskepojmovnik
SINONIMI:
nar. štober, nardp. treskalnik
SSKJ²
domoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do doma, domovine: delo je opravljal iz čistega domoljubja; goreče domoljubje
Pravopis
dŕskati -am nedov. -ajóč, -áje; dŕskanje (ȓ) redk. Goreče veje so glasno drskale prasketale, pokljale
SSKJ²
drskljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. prasketati, pokljati: goreče veje so glasno drskljale
Pravopis
..e7 prisl. prip. obr. goréče, hrepenéče, lépše, proséče, vróče
Svetokriški
flisik2 prisl. marljivo, goreče: fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo, inu kar ym shlishi ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu ǀ ob ſvojm pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ← srvnem. vlīʒig ‛marljivo, vneto’; → flisik1
Svetokriški
flisno prisl. marljivo, goreče, vestno: satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen
Celotno geslo Pohlin
glavnja [glȃvnja] samostalnik ženskega spola

goreče poleno

PRIMERJAJ: glavina, glovnja

Celotno geslo Pohlin
glovnja [glȏvnja] samostalnik ženskega spola

goreče poleno

PRIMERJAJ: glavnja

SSKJ²
gorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki gori: goreč kup sena; goreča bakla; goreča hiša; v roki je držal gorečo trsko / še gorečo pipo je vtaknil v žep
// ki gori in daje svetlobo: goreča sveča / goreča žepna svetilka; pren., knjiž. okna, goreča v večerni zarji
2. pesn. ki je po barvi podoben ognju: šopek gorečega maka; goreče rože
3. ekspr. razgret od bolezni, napora: hladila si je goreča lica
4. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: postal je goreč privrženec sistema; goreč govornik, politik; za delo je bil ves goreč / bil je njen goreč častilec / goreče srce
// ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: z gorečim glasom ji je začel govoriti; goreč pogled / goreč poljub / njegove goreče besede so jo prevzele
5. ki se pojavlja z zelo veliko intenzivnostjo: goreča molitev, prošnja; imel je eno samo gorečo željo / goreča ljubezen
    goréče prisl.:
    goreče hrepeneti, ljubiti, prositi; goreče mu je stisnil roko; 
prim. goreti
Celotno geslo Hipolit
goreč pridevnik

PRIMERJAJ: goreče

Pravopis
goréče mer. prisl. (ẹ́) poud. |zelo, močno|: ~ ljubiti; ~ se zavzemati za kaj
Celotno geslo Sinonimni
goréče prisl.
GLEJ SINONIM: močno, navdušeno, ognjevito, zelo
Celotno geslo Hipolit
goreče prislov

PRIMERJAJ: goreč

Število zadetkov: 79