Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Gorenje Blato
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Blata samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Škofljica
IZGOVOR: [gorénje bláto], rodilnik [gorénjega bláta]
BESEDOTVORJE: Gorenjeblatčan in Blatčan, Gorenjeblatčanka in Blatčanka, Gorenjeblatčanov in Blatčanov, Gorenjeblatčankin in Blatčankin, gorenjeblatski in blaški
Celotno geslo ePravopis
Gorenje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [gorénje gradíšče], rodilnik [gorénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Gorenjegradiščan in Gradiščan, Gorenjegradiščanka in Gradiščanka, Gorenjegradiščanov in Gradiščanov, Gorenjegradiščankin in Gradiščankin, gorenjegradiški in gradiški
Celotno geslo ePravopis
Gorenje Jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerknica
IZGOVOR: [gorénje jézero], rodilnik [gorénjega jézera]
BESEDOTVORJE: Jezerec, Jezerka, Jezerčev, Jezerkin, jezerski
Pravopis
Gorénje Pólje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑  ẹ̑ ọ̑) na ~em ~u
gorenjepóljski -a -o in póljski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Gorenjepóljčan -a in Póljčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Gorenjepóljčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Celotno geslo ePravopis
Gorenjev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjeva Gorenjevo pridevnik
nanašajoč se na podjetje Gorenje
nanašajoč se na športni klub Gorenje
IZGOVOR: [gorênjeu̯], ženski spol [gorênjeva], srednji spol [gorênjevo] in [gorénjeu̯], ženski spol [gorénjeva], srednji spol [gorénjevo]
Celotno geslo ePravopis
gorenjevec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gorenjevca samostalnik moškega spola
manj formalno uporabnik Gorenjevih izdelkov
manj formalno uslužbenec pri družbi Gorenje
IZGOVOR: [gorênjevəc], rodilnik [gorênjeu̯ca] in [gorénjevəc], rodilnik [gorénjeu̯ca]
BESEDOTVORJE: gorenjevčev
Celotno geslo ePravopis
gorenjevka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gorenjevke samostalnik ženskega spola
uporabnica Gorenjevih izdelkov
uslužbenka pri družbi Gorenje
IZGOVOR: [gorênjeu̯ka], rodilnik [gorênjeu̯ke] in [gorénjeu̯ka], rodilnik [gorénjeu̯ke]
BESEDOTVORJE: gorenjevkin
SSKJ²
gorénji stil. górenji -a -e prid. (ẹ̄; ọ̑)
zastar. ki leži, je višje; zgornji: gorenji konec vasi / gorenje dežele severne / gorenja hiša gornja hiša / Gorenja vas
Pravopis
goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|
SSKJ²
gorílec -lca [tudi goriu̯ca] m (ȋ)
1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen: gorilec pri plinskem štedilniku
2. grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv; gorilnik: butanski, plinski gorilec
SSKJ²
gorílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gorenje: gorilni plin, špirit; gorilne snovi; gorilno olje / gorilna vrednost lesa uporabnost lesa za gorenje
♦ fiz. gorilni element kos jedrskega goriva v reaktorju; teh. gorilna šoba šoba gorilnika ali gorilca
Celotno geslo eSSKJ
gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik]
    1. grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv
    2. kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva
      2.1. del te naprave, ki oddaja toploto
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
SSKJ²
gorílnik -a m (ȋ)
grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv: plin je začel uhajati iz gorilnika; plinski gorilnik; gorilnik na špirit
♦ teh. gorilnik za varjenje
// del grelne naprave na taka goriva, ki oddaja toploto: prižgati gorilnik; kuhalnik z enim gorilnikom / električni gorilnik grelec
Celotno geslo Sinonimni
gorílnik -a m
grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih gorivpojmovnik
SINONIMI:
SSKJ²
grmáda -e ž (ā)
1. velik kup lesa, določen za gorenje: iz suhih vej je zložil grmado in jo zažgal / grmade po gorah so naznanjale, da se bliža sovražnik kresovi, stražni ognji
// v srednjem veku smrtna kazen s sežigom na takem kupu: obsojen je bil na grmado / proglašena je bila za čarovnico in sežgali so jo na grmadi
2. velik kup, navadno nametanih, neurejenih stvari: na mizah so ležale grmade blaga / oblaki so se kopičili v grmado
// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebral je grmado knjig; pojedel je celo grmado tort in piškotov
Celotno geslo Sinonimni
grmáda -e ž
velik kup lesa, določen za gorenje
SINONIMI:
knj.izroč. grmača, zastar. gromada, zastar. lomača
GLEJ ŠE SINONIM: kres1, veliko3
Geografija
incinerácija -e ž
Jezikovna
Izvor krajevnega imena »Kališče«

Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče. Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče. Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude. Kraj je še vedno bogat z bukovino.

Celotno geslo Frazemi
jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma
Celotno geslo Frazemi
jezíček Frazemi s sestavino jezíček:
bíti jezíček na téhtnici, jezíček na téhtnici se je nágnil na strán kóga, jezíček na téhtnici se je prevésil na strán kóga, jezíček têče kómu, [kot] jezíček na téhtnici, nagíbati jezíček na téhtnici, nágniti jezíček na téhtnici, obrníti jezíček na téhtnici, postáti jezíček na téhtnici, premakníti jezíček na téhtnici, premíkati jezíček na téhtnici, prevésiti jezíček na téhtnici
Število zadetkov: 70