Fran

ugášati -am nedov. (á)
1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto
// nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša
2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči, svetilke
// nepreh. prenehavati svetiti: reklamne luči so se prižigale in ugašale / ekspr. zvezde že ugašajo
3. knjiž. prenehavati biti, obstajati: pomembne družine druga za drugo ugašajo / ugaša mu občutek za čas; upanje jim ugaša / smehljaj na obrazu je začel ugašati / zunaj je ugašal dan se je nočilo / ugašala je v velikih bolečinah umirala; v naročju ji ugaša življenje sina ji umira sin
4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
a) manj viden; izgubljati se: letalo je ugašalo v megli; sonce že ugaša za gorami
b) manj slišen: njegovi koraki ugašajo v daljavi
5. pog. izključevati, izklapljati: otrok prižiga in ugaša radijski sprejemnik
● ugašati apno živo apno polivati z vodo; gasiti

ugašajóč -a -e:
ugašajoča svetilka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ugášati -am nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

uživati -am nedov. 1. uživati: od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati: vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

v'plameniti se dov., inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogin gori iṡlyti, vſe kmalu goréti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vahljati [vahljáti vahljȃm] nedovršni glagol

goreti s plapolajočim, migljajočim plamenom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vnamljati se [vnámljati se vnámlja se] nedovršni glagol

začenjati goreti, vnemati se

PRIMERJAJ: vnemati se, vnemati se, vneti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vnẹ̑ma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vnémati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: otroci so s kremeni vnemali dračje
2. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: govorili so, da rad vnema prepire / vnemati ljubezen do knjig; vnemati veselje za glasbo / vnemati v kom strast / vnemati domišljijo
3. ekspr. vzbujati pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: njegovi nastopi so gledalce vnemali / lepota narave ga je vedno vnemala
4. ekspr., v zvezi z za povzročati pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vnemati kmete za živinorejo

vnémati se 
1. začenjati goreti: ob vetrovnih dneh se vnemajo saje v dimniku
// zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov se segrevati in začenjati goreti: premalo suho seno se rado vnema
2. ekspr. goreč, sveteč se pojavljati: na nebu se vnemajo bliski
3. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postajati vroč, rdeč, otekel: oči se otrokom pogosto vnemajo; koža se mu je začela vnemati
4. ekspr. začenjati se z veliko silo, intenzivnostjo: po predavanjih so se vnemale živahne razprave; vnemali so se ostri spopadi / v njem se je vnemala ljubezen, strast
5. ekspr., v zvezi z za začenjati čutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: vnemati se za tehniko / vnemati se za prijazno dekle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vnémati se -am se nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

vnemati se [vnẹ̑mati se vnẹ̑ma se] nedovršni glagol

začenjati goreti, vnemati se

PRIMERJAJ: vnamljati se, vneti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vnéti vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ́ á)
1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir
2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vneti prepir, upor / vneti ljubezen / vneti domišljijo
3. ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnela ga je njena lepota; predstava je gledalce vnela / novica jim je vnela kri jih je razburila; vneti komu srce vzbuditi ljubezen, naklonjenost koga
4. ekspr., v zvezi z za povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vneti otroke za risanje, šport

vnéti se 
1. začeti goreti: bencinski hlapi se radi vnamejo / vnel se je požar
// zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: seno v kupu se je vnelo; vlažno žaganje se rado vname
2. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postati vroč, rdeč, otekel: oči, pljuča se vnamejo; sluznica se pogosto vname
3. ekspr. začeti se z veliko silo, intenzivnostjo: kmalu se je vnel živahen pogovor; vnela se je vojna / med njima se je vnelo veliko sovraštvo
4. ekspr., v zvezi z za začutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: takoj se je vnel za predlog / vneti se za dekle
● star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno

vnét -a -o
1. deležnik od vneti: vneta sluznica; vnete oči
2. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: vnet plesalec, športnik; vneti pristaši novega gibanja; vnet za lov
// ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: vneto razlaganje jih je prevzelo / vnet pogovor; začela se je vneta razprava; prisl.: vneto delati, pomagati; vneto se zavzemati za kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vnéti se vnámem se dov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

vnéti se vnámem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

vneti se [vnẹ́ti se vnámem se] dovršni glagol

začeti goreti, vneti se

PRIMERJAJ: vnamljati se, vnemati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

2. sveča iz voska

3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vrȃn2 vrána prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vužgáti -žgém dov.
1. prižgati: Gyújtani; vusgáti KOJ 1833, 158; jeli ne vu'zgé ſzvejcse KŠ 1771, 222; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; Vu'zgite vszi lámpáse BKM 1789, 12; Tam je žveplenice vužgao BJ 1886, 9; pren. Da vu nami ogyen tvoje lübavi vusgés KM 1783, 59; i düsevno ſzvojo ſzvetloſzt vnyej vusgá KŠ 1754, 127; Vu'zgi vu naſem ſzrczi tvo lübéznoſzt BKM 1789, 127
2. zažgati: Ovo eden máli ogyen tak veliki lejſz vu'zgé KŠ 1771, 750
3. ustreliti: Ta deklina dvá sztrlája na notarosovo 'zeno vu'zgála i jo na lehci zaranila AI 1875, br. 2, 8
vužgáti se -žgém se
1. prižgati se: jeli ſze záto vu'zgé ſzvejcsa KŠ 1771, 113
2. vžgati se, začeti goreti: Streha se je vužgála BJ 1886, 9
vužgéči -a -e žareč: tak môdre ocsi mela kak ti korine i vu'zgécse, kak ti szunce AIP 1876, br. 4, 5
vužgáni -a -o prižgan, goreč: Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; pren. 'Sao mi je z-vusgánoga ſzrczá mojega KMK 1780, 106
vužgáno -ga sam. zažgana, žgalna stvar: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vznemírjati se -am se nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

vzplamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. zagoreti s plamenom: ogenj vzplameni / po hribih so vzplameneli kresovi; senik vzplameni kakor bakla
// začeti goreti z višjim, močnejšim plamenom: petrolejka, sveča še nekajkrat vzplameni in končno ugasne
2. knjiž. zasijati, zažareti v močni svetlobi: nebo vzplameni / ob blisku pokrajina vzplameni / oči so mu vzplamenele
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: ljubezen, upanje spet vzplameni; v srcu mu vzplameni sovraštvo / boj, polemika znova vzplameni
// postati zelo čustveno vznemirjen: vzplameneti od jeze / srce mu vzplameni
● knjiž., ekspr. znova vzplameni dan nastane močno sijoč, žareč; knjiž., ekspr. kmalu po okupaciji je vsa dežela vzplamenela je vso deželo zajel boj, upor

vzplamenèl in vzplamenél -éla -o:
vzplamenela jeza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vzplamenévati -am nedov. (ẹ́)
1. drug za drugim zagoreti s plamenom: po hribih so vzplamenevali kresovi / v uličnih svetilkah vzplameneva plin gori z izmenoma naraščajočim in pojemajočim plamenom
// v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom: ogenj vzplameneva in pojenjuje
2. knjiž. v presledkih začenjati sijati, žareti v močni svetlobi: na obzorju vstaja sonce in pokrajina vzplameneva / oči so mu vzplamenevale od sreče
3. knjiž. v presledkih pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri: jeza, strast vzplameneva / boji, upori vzplamenevajo
// v presledkih postajati zelo čustveno vznemirjen: vzplamenevati od ogorčenja / po tem dogovoru ni več vzplameneval niti kričal se jezil, se razburjal

vzplamenevajóč -a -e:
vzplamenevajoč blesk oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.