Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vzplamtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. zagoreti s plamenom: ogenj vzplamti / suho dračje takoj vzplamti
// začeti goreti z višjim, močnejšim plamenom: petrolejka, sveča nekajkrat vzplamti in končno ugasne
2. knjiž. zasijati, zažareti v močni svetlobi: nebo vzplamti / oko mu vzplamti v pritajenem ognju
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: jeza, strast znova vzplamti; med njima vzplamti ljubezen / v očeh mu vzplamti upanje / boj spet vzplamti
// postati zelo čustveno vznemirjen: vzplamteti od ljubezni, sovraštva / ne bodi nesramen, je vzplamtel
    vzplamtèl in vzplamtél -éla -o:
    vzplamtela jeza
SSKJ²
vzplamtévati -am nedov. (ẹ́)
1. drug za drugim zagoreti s plamenom: po hribih so vzplamtevali kresovi / vžigalice vzplamtevajo
// v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom: ogenj, petrolejka ugaša in spet vzplamteva
2. knjiž. v presledkih začenjati sijati, žareti v močni svetlobi: nebo vzplamteva / oči so mu vzplamtevale v strasti
3. knjiž. v presledkih pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri: jeza, strast vzplamteva / upor spet vzplamteva
// v presledkih postajati zelo čustveno vznemirjen: vzplamtevati od navdušenja / srce mu vzplamteva v ljubezni
SSKJ²
vztléti -ím dov., vztlì (ẹ́ í)
1. začeti goreti počasi in brez plamena: žerjavica vztli
2. ekspr. začeti obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: ljubezen med njima je spet vztlela / v srcu vztli upanje / vztlela je iskra upora
// pokazati se v majhni meri: v njenih očeh vztli kljubovalnost / v pogledu vztli plamenček zanimanja
SSKJ²
vžgáti1 vžgèm dov., vžgál (á ȅ)
1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: strela, visoka temperatura vžge snov; vžgati z vžigalicami / vžgati ogenj; pren. strast mu vžge plamen v očeh
2. star. prižgati: vžgati petrolejko, svetilko; luč se vžge in spet ugasne / na nebu so se vžgale zvezde
3. s povzročitvijo zgorevanja goriva spraviti v delovanje: vžgati motor / vžgati avtomobil
// nepreh. zaradi zgorevanja goriva začeti delovati: motor vžge / avtomobil noče vžgati
4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžgati v kom jezo, ljubezen; te besede so vžgale v njem strast
5. nepreh., ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: knjiga, akrobatska točka je vžgala; kot govornik zna vžgati
● ekspr. muzikanti spet vžgejo ognjevito, glasno zaigrajo; ekspr. take zvijače pri meni ne vžgejo ne dosežejo zaželenega učinka
    vžgáti se 
    1. začeti goreti: vžgala se je še sosedova hiša; suha slama se hitro vžge
    // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: na kup zmetano napol suho seno se lahko vžge
    2. ekspr. pojaviti se z intenzivno svetlobo: na vzhodu se vžge zarja / blisk se spet vžge / v očeh se vžge iskra
    // postati zelo svetel, žareč: obzorje se vžge v rdeči svetlobi / oči se vžgejo v strasti
    3. ekspr. pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžge hrepenenje, ljubezen; v srcu se vžge sovraštvo
    ●     ekspr. vžgati se za koga, kaj zelo se navdušiti
    vžgán -a -o:
    vžgan motor; biti vžgan za koga
Celotno geslo Sinonimni
vžgáti vžgèm dov.
1.
kaj povzročiti, da kaj začne goreti
SINONIMI:
2.
kaj s povzročitvijo izgorevanja goriva spraviti v delovanje
SINONIMI:
pog. prižgati
GLEJ ŠE SINONIM: navdušiti, prižgati, prižgati, razvneti
Celotno geslo Kostelski
vžgati ► ˈvėžgat -en dov.
Celotno geslo Vezljivostni G
vžgáti se vžgèm se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov začeti goreti
Suha slama se /hitro/ vžge.
2.
čustvenostno, preneseno kaj pojaviti se z intenzivno svetlobo, z veliko silo
(Na vzhodu) se /zaradi jasnine/ vžge zarja.
Vorenc
vžgati se dov., F3, exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali goréti; exardere ira, od ſerda, inu jeṡe ſe vuṡhgati; exardescere, ſe vuṡhgati, reṡlobiti, v'nieti
SSKJ²
vžígati1 -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: vžigati drva, slamo / vžigati ogenj v peči; pren. strast mu vžiga plamen v očeh
2. star. prižigati: vžigati svetilko; luči se vžigajo in ugašajo / na nebu se vžigajo zvezde
3. s povzročanjem zgorevanja goriva spravljati v delovanje: vžigati motor; voznik je dolgo vžigal / vžigati vozilo
// nepreh. zaradi zgorevanja goriva začenjati delovati: motor rad, težko vžiga / avtomobil slabo vžiga
4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžigati jezo, sovraštvo; vžigati v kom pohlep / vžigati domišljijo, samozavest
5. nepreh., ekspr. vzbujati pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: popevka, akrobatska točka vžiga; vžigati z nastopom
● ekspr. godci vžigajo koračnice ognjevito, glasno igrajo; ekspr. lepotica mu vžiga kri, srce ga spolno zelo vznemirja, privlači; ekspr. njegovi govori vžigajo množice zelo navdušujejo
    vžígati se 
    1. začenjati goreti: hiše so se vžigale druga za drugo; suha trava se rada vžiga
    2. ekspr. pojavljati se z intenzivno svetlobo: jutranja zarja se vžiga / blisk za bliskom se vžiga / iskrice se mu vžigajo v očeh
    ●     ekspr. v pogledih se jim vžiga veselje pogledi izražajo veliko veselje
    // postajati zelo svetel, žareč: obzorje se vžiga
    3. ekspr. pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžiga ljubezen, strast / v glavi se mu vžigajo nove ideje
    vžigajóč -a -e:
    vžigajoče besede; vžigajoča se zarja
Celotno geslo Sinonimni
vžígati -am nedov.
1.
kaj povzročati, da kaj začne goreti
SINONIMI:
2.
kaj s povzročanjem izgorevanja goriva spravljati v delovanje
SINONIMI:
pog. prižigati
GLEJ ŠE SINONIM: navduševati, povzročati, prižigati
Celotno geslo Kostelski
vžigati ► vėˈžiːgat -an nedov.
Celotno geslo Sinonimni
vžígati se -am se nedov.
začenjati goreti
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: vnemati se
Pleteršnik
začę́ti, začnèm, (záčnem), vb. pf. anfangen, beginnen; z. pijančevati; začelo je goreti; den Anfang machen: nihče neče z.; kdor je začel, naj dokonča; začę́ti kaj: z. vojsko s kom, jemanden bekriegen; z. kupčijo, ein Geschäft eröffnen; z. pravdo, einen Process zu führen anfangen; — z. se, den Anfang nehmen; kadar se začne spomlad, wenn der Frühling anbricht; kadar se vojska začne, wenn ein Krieg ausbricht; maša se je že začela, die Messe hat schon begonnen; tako se je začela nova šega, so entstand die neue Sitte.
Prekmurski
zàčnoti -em dov. začeti: niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Csi gli kaj zacsnem rano KŠ 1754, 268; nouvi 'zitek zacsnem BKM 1789, 78; i teda ſzi zacsne ſzejſzti KŠ 1771, 219; kak on moje delo zacsne SM 1747, 74; Záto Sz. Dujh vſze tou dobro vnami zacsne KŠ 1754, 124; I zacsne biti te ſzebom ſzlü'zécse KŠ 1771, 83; Jožek dönok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5; Zacsnemo pá ſzami ſzebé preporácsati KŠ 1771, 532; csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; i ne zacsnite eſcse praviti vu ſzebi KŠ 1771, 173; naj tou zmolitvami zacsnejo KŠ 1754, 220; Naj ne zacsnejo ſpotati KŠ 1771, 221; zacsnoje vleti 1771 pobogsávati peſzmi BKM 1789, 3; Žveplenica je začnola goreti BJ 1886, 9
zàčnoti se -em se začeti se: Tou blá'zenſztvo ſze escse eti zacsne KŠ 1754, 142; Záto ſze preczi od nyegove Bo'zánſzke natúre zacsne KŠ 1771, 263; Vcsenyé sze z-molitvami zacsne KOJ 1845, 9; Teda ſze prav nouvo leto zacſne BKM 1789, 53; Včenyé se zdaj začne BJ 1886, 3; naj ſze vsze naſſe molitve od tébe zacsnejo KM 1783, 102; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; Slama se je pa goreti začnola BJ 1886, 9
zàčnovši -a -e ko je začel: I zacsnovſi od Moj'zeſa i od vſzej prorokov razkládao je nyim vſza ona piſzma KŠ 1771, 256; Oni pa vö ſzo sli eden za ednim zacsnovſi od ſztariſi KŠ 1771, 292
zàčnjeni -a -o začet: Od sztrána Szrbie prôti törkom je bój zacsnyen AIP 1876, br. 7, 8; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; i szamo te szo mogli od zacsnyenoga dela henyati KOJ 1833, IX; pred nomenom z-káksim vküpglasznikom zacsnyenim sztoji KOJ 1833, 14; naj ſze dela od tébe zacsnejo, i zacsnyena ſze dokoncsajo KM 1783, 102
Celotno geslo NESSJ
zagorelec2
Celotno geslo Etimološki
zagorẹ́lost – glej gorẹ́ti
SSKJ²
zagoréti -ím dov., zagôrel (ẹ́ í)
1. začeti goreti: suho dračje je hitro zagorelo; za skednjem je zagorel tudi hlev; po hribih so zagoreli kresovi / brezoseb. ob suši je zaporedoma zagorelo na več krajih
2. z gorenjem začeti dajati svetlobo: sveča je zagorela z visokim plamenom / luči, žarnice so zagorele in spet ugasnile / na semaforju je zagorela zelena luč / ekspr. pod oknom je zagorela kresnica
3. ekspr. močno zasijati, zažareti: lunin krajec je že zagorel na nebu; nebo je zagorelo v zarji; oblaki so zagoreli v rdeči barvi / ko bo zagorel dan, bodo že na drugi strani ko se bo zdanilo
4. ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njej zagori hrepenenje, strast; v srcu mu je zagorelo sovraštvo / v deželi je zagorel velik upor
// pokazati se v veliki meri: v očeh mu zagori ogenj, posmeh; kar zagorela je v radovednosti, zmagoslavju
// v zvezi z od čustveno se zelo vznemiriti: zagorel je od presenečenja, upornosti
5. ekspr., v zvezi z za izraziti, pokazati veliko prizadevnost, navdušenje: v hipu je zagorel za nov načrt, za pravično stvar / zagorel je za sosedovo hčerko
6. dobiti rjavo barvo kože: na počitnicah je lepo zagorel; zagoreti v obraz, po hrbtu
7. ekspr. postati rdeč, zardeti: ustnice so ji zagorele in zadrhtele; obraz ji je vroče zagorel / zagoreti od jeze, sramu
    zagôrel tudi zagorèl in zagorél -éla -o:
    od sonca zagorela koža; po zagorelem polenu skačejo plamenčki
Pravopis
zagoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Dračje je zagorelo; ~ v obraz; poud. zagoreti od česa ~ ~ presenečenja |vznemiriti se|; poud. zagoreti za kom/čim ~ ~ sosedovo hčerko |zaljubiti se vanjo|; ~ ~ novi načrt |zavzeti, navdušiti se zanj|; brezos. Ob suši je zagorelo
Celotno geslo Sinonimni
zagoréti -ím dov.
1.
začeti goreti
SINONIMI:
vneti se, vžgati se, knj.izroč. nagoreti, knj.izroč. vzgoreti
2.
z gorenjem začeti dajati svetlobo
SINONIMI:
knj.izroč. vzgoreti
3.
ekspr. začeti obstajati, pojaviti se v veliki meri; odraziti se v veliki meri
SINONIMI:
ekspr. razgoreti se, knj.izroč. vzgoreti, knj.izroč. vzkipeti, knj.izroč. vzplameneti, knj.izroč. vzplamteti, knj.izroč. vzplapolati, knj.izroč. vzplati, ekspr. vžgati se, knj.izroč. zaplameneti, knj.izroč. zaplamteti, knj.izroč. zaplapolati, knj.izroč. zaplati, ekspr. zasijati, ekspr. zažareti
4.
od česa ekspr. postati zelo čustveno vznemirjen
SINONIMI:
knj.izroč. vzplameneti, knj.izroč. vzplamteti, knj.izroč. vzplati, knj.izroč. zaplameneti, knj.izroč. zaplamteti, knj.izroč. zaplati
5.
dobiti rjavo barvo kože
SINONIMI:
ogoreti, porjaveti, knj.izroč. orjaveti, ekspr. počrneti, ekspr. začrneti, ekspr. zarjaveti
GLEJ ŠE SINONIM: navdušiti se, pordečeti, vznemiriti se, zardeti, zažareti
Celotno geslo Etimološki
zagorẹ́ti – glej gorẹ́ti
Število zadetkov: 236