Zadetki iskanja
Vorenc
ogenj m, F35, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi: tudi ponve s'ognîam ẛa jedt ſagreiti; calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa; elicere ignem, ogîn vkreſſati; ignis, ogîn; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori islyti, vſe kmalu goréti; intertrimentum, tá sgubizhik ſrebrá, inu slatá v ognî; mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn; praester, padezhi ogîn; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni jo [bolezhina] imenujejo s: Antona ogîn; salamandra, -ae, en mazharòl, kateri v'ognî ṡhivy
Celotno geslo
Etimološki
ogorẹ́lost – glej gorẹ́ti
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
palīti -ím nedov.
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Pohlin
peči [péči péčem] nedovršni glagol
- žgati
- toplotno obdelovati hrano z vročo maščobo; peči; cvreti
- obdelovati testo z vročim zrakom v peči; peči
SSKJ²
pekèl -klà in pèkel -kla [pəkəu̯] m (ə̏ ȁ; ə̀)
1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu
2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne
● ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudo
♦ rel. posmrtno trpljenje pogubljenih
1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu
2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne
● ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudo
♦ rel. posmrtno trpljenje pogubljenih
Celotno geslo
Etimološki
pélin pelína m
Celotno geslo
Etimološki
pepẹ̑l -a m
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Etimološki
perẹ́ti -ím nedov.
Celotno geslo
Etimološki
pírh -a m
Pravopis
plámen -éna m (á é) pogasiti ~e; ~ gorilnika, sveče; poud.: ~ je zajel hišo |ogenj|; biti v ~u, v ~ih |goreti|; ~ ljubezni |velika ljubezen|
Celotno geslo
Etimološki
plámen plamẹ́na m
Pleteršnik
plámen, -mę́na, m. die Flamme; p. gnati, flammen, Cig.; s plamenom goreti, lichterloh brennen; plamen šviga kvišku; plamen polje, es lodert die Flamme, Cig.; — tudi: plamę̑n, Kast., Škrinj., Trav., Preš.-Valj. (Rad), Ig (Dol.); (plámən, -mna, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
Prekmurski
plamén -a m
1. plamen: Ocsi pa nyegove, liki plamén ognya KŠ 1771, 801; Prvle neg bi sze zdina plamén vöpokázao KOJ 1848, 95; Vcsászi blodécsa szvekloscsa kak môder plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9; mühica, neleti tak bluzi k-plámni szvecse KAJ 1870, 8; ki csini ſzluge ſzvoje ognya plamén KŠ 1771, 672; i obe'zgála szi je peroti i vu plamén je szpádnola KAJ 1870, 8; Gda Goſzpodin Boug vſzáko 'zivo ſztvár posgati ſcsé v-plamni BKM 1789, 444; nego po sztráhi, plámni nasztanilo KOJ 1914, 134; dönok ſzo na ſzrejdi med plámnom hodili KM 1796, 79; Steri z-plámnom 'zgé, gori KAJ 1870, 19; Žveplenica je začnola zlepim plaménom goreti BJ 1886, 9; modre korine glédala, stere kakti môdri plaménje szo szvetile v-mráki AI 1875, kaz. br. 7; pren. Plamén vſzejh Svéczov KM 1783, 47; Goſzpon Jesus ſze prikáse zgorécſim plaménom SM 1747, 15
2. ogenj: Ono csloveka zadr'záva Od szteze vecsnoga plámna KAJ 1848, 3; poite tá od mene, na vekvecsni plamén SM 1747, 84; Vu ognya plámni, ki dá zadomeſcsenyé onim KŠ 1771, 626; sze edna oszlica vu'zgála i od ete vész v-plamén vdárila AIP 1876, br. 9, 8
1. plamen: Ocsi pa nyegove, liki plamén ognya KŠ 1771, 801; Prvle neg bi sze zdina plamén vöpokázao KOJ 1848, 95; Vcsászi blodécsa szvekloscsa kak môder plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9; mühica, neleti tak bluzi k-plámni szvecse KAJ 1870, 8; ki csini ſzluge ſzvoje ognya plamén KŠ 1771, 672; i obe'zgála szi je peroti i vu plamén je szpádnola KAJ 1870, 8; Gda Goſzpodin Boug vſzáko 'zivo ſztvár posgati ſcsé v-plamni BKM 1789, 444; nego po sztráhi, plámni nasztanilo KOJ 1914, 134; dönok ſzo na ſzrejdi med plámnom hodili KM 1796, 79; Steri z-plámnom 'zgé, gori KAJ 1870, 19; Žveplenica je začnola zlepim plaménom goreti BJ 1886, 9; modre korine glédala, stere kakti môdri plaménje szo szvetile v-mráki AI 1875, kaz. br. 7; pren. Plamén vſzejh Svéczov KM 1783, 47; Goſzpon Jesus ſze prikáse zgorécſim plaménom SM 1747, 15
2. ogenj: Ono csloveka zadr'záva Od szteze vecsnoga plámna KAJ 1848, 3; poite tá od mene, na vekvecsni plamén SM 1747, 84; Vu ognya plámni, ki dá zadomeſcsenyé onim KŠ 1771, 626; sze edna oszlica vu'zgála i od ete vész v-plamén vdárila AIP 1876, br. 9, 8
SSKJ²
plamenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico
● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela
1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico
● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela
- plamenèč -éča -e:
plameneč pogled; plameneča ljubezen; s plamenečo trsko je prižgal grmado; šopek plamenečih vrtnic; hladila si je plameneča lica; prisl.: plameneče ljubiti
SSKJ²
plamtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamtel je za svobodo
● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela
1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamtel je za svobodo
● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela
- plamtèč -éča -e:
plamteče bakle; plamteče domoljubje; hladila si je plamteča lica; gleda ga s plamtečimi očmi; prisl.: plamteče je utiral pot novim spoznanjem
SSKJ²
plapoláti -ám nedov. (á ȃ)
1. viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka: perilo plapola; zastave plapolajo / jadro plapola v vetru; peljala se je na kolesu in dolgi lasje so ji plapolali
2. goreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj plapola na ognjišču; plameni kresa so visoko plapolali / na mizi je plapolala sveča
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: groza, ljubezen ji plapola v očeh; v njenem srcu je plapolala ena želja
● knjiž., ekspr. glasovi zvonov plapolajo v mraku se razlegajo; knjiž., ekspr. otrok je plapolal z ročicami mahal; črne lise so mu plapolale pred očmi plesale
1. viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka: perilo plapola; zastave plapolajo / jadro plapola v vetru; peljala se je na kolesu in dolgi lasje so ji plapolali
2. goreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj plapola na ognjišču; plameni kresa so visoko plapolali / na mizi je plapolala sveča
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: groza, ljubezen ji plapola v očeh; v njenem srcu je plapolala ena želja
● knjiž., ekspr. glasovi zvonov plapolajo v mraku se razlegajo; knjiž., ekspr. otrok je plapolal z ročicami mahal; črne lise so mu plapolale pred očmi plesale
- plapoláje :
izza dreves se je plapolaje svetlikal ogenj
- plapolajóč -a -e:
plapolajoči lasje; plapolajoč ogenj, plamen; plapolajoča luč; že od daleč so videli plapolajoče zastave
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 236
Dostopnost