Zadetki iskanja
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé
1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje
6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija
7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti
8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
- svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.:
svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
● ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
- svêtli in svètli -a -o sam.:
vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
1. goreti počasi in brez plamena: drva v peči so tlela; žerjavica tli pod pepelom; brezoseb. danes noče goreti, samo tli
2. ekspr. biti, obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: med njima je tlela ljubezen / v njej je še tlelo upanje; ta želja že dolgo tli v njegovem srcu / iskra upora spet tli
// kazati se v majhni meri: v očeh ji tli veselje / na nebu tli tisoč zvezd medlo sveti; nastopil je mrak, le na obzorju je še tlel ozek trak svetlobe bil viden
● ekspr. v njem je še tlelo življenje še je bil živ; preg. stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli)
- tlèč -éča -e:
tleč stenj; razpihati tlečo žerjavico; tleče sovraštvo
1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska
2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan
3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo
4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid
// slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla
5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu
6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno
● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
- treskáje :
treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala
- treskajóč -a -e:
treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti
1. ki je prenehal goreti: ugasla sveča / prižgal je ugaslo pipo
2. ki je prenehal svetiti: ugasle luči na cestah / ekspr. ugasli mesec
3. knjiž. ki je prenehal biti, obstajati: ugasla ljubezen / ugasla bolečina / ugaslo upanje
4. knjiž. ki ne izraža, ne kaže čustev, volje do udejstvovanja: govoril je z ugaslim glasom; ugasel pogled; gledala ga je z ugaslimi očmi
5. pog. izključen, izklopljen: sedela sta ob ugaslem televizijskem sprejemniku
● knjiž. ugasle barve blede, neizrazite
♦ geogr. ugasli ognjenik ognjenik, ki ne bruha več; prim. ugasniti
1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasiti vžigalico / ugasiti svečo / ugasiti ogenj
// nepreh., zastar. prenehati goreti; ugasniti: plamen je ugasil / zadnja iskrica upanja je ugasila
2. narediti, da kaj preneha svetiti; ugasniti: legla je in ugasila luč
3. pog. izključiti, izklopiti: ugasiti radijski sprejemnik
● ugasiti apno živo apno politi z vodo; ekspr. z vinom (si) je ugasil žejo s pitjem vina je dosegel, da ni bil več žejen
♦ metal. ugasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju; zakaliti
- ugašèn -êna -o:
ugašena sveča; žeja je bila kmalu ugašena
1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko
// nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje je ugasnila
2. narediti, da kaj preneha svetiti: ugasniti luč, svetilko
// nepreh. prenehati svetiti: ulične luči so ugasnile / ekspr.: na jutranjem nebu je ugasnil mesec; nad dolino je ugasnila zarja
3. knjiž. prenehati biti, obstajati: z njim je ugasnila njegova rodbina / z leti tudi spomin na koga ugasne / njuno prijateljstvo je kmalu ugasnilo / zadnje upanje, veselje mu je ugasnilo v srcu / njen nasmeh je ugasnil / v nesreči so ugasnila tri mlada življenja so umrli trije mladi ljudje
4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
a) neviden; izgubiti se: čoln je ugasnil v megli
b) neslišen: njegov klic je ugasnil v daljavi / koraki so ugasnili v noč
5. knjiž. nehati veljati, prenehati: po tem roku ugasne pravica do pritožbe; z aprilom ugasne veljavnost začasnih ukrepov
6. pog. izključiti, izklopiti: ugasniti radijski, televizijski sprejemnik / ugasniti motor
- ugásnjen -a -o:
ugasnjen motor; vonj po ugasnjenih svečah;
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- Naslednja »