Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
gorǫ̑vje, n. das Gebirge, die Gebirgsgruppe, Cig., Jan., Cig. (T.).
Pleteršnik
oklę́pən, -pna, adj. einschließend: oklę̑pnọ gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.), Jes.
Pleteršnik
pozę́mən, -mna, adj. = pozemeljski; tellurisch: pozę̑mnọ železo, Erj. (Min.); — pozemno gorovje, Landgebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
pritíčən, -čna, adj. accessorisch, Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.; pritȋčnọ gorovje, das Nebengebirge, Cig. (T.); pritična plačila, pritična dela, DZ.
Pleteršnik
gromádən, -dna, adj. = grmaden, massenhaft, Massen-: gromadno gorovje, gromadna tvorba, das Massengebirge, Cig. (T.), Jes.; — ungeheuer, Cig.; gromadno premoženje, Zora.
Pleteršnik
obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
premógovən, -vna, adj. Steinkohlen-: premogovno gorovje, das Flötzgebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
Pleteršnik
skladovȋt, adj. geschichtet, Cig. (T.), Erj. (Min.); skladovito gorovje, das Schichten- o. Flötzgebirge, Cig. (T.); skladovita tvorba, die Sedimentärformation, Cig. (T.).
Pleteršnik
skrílav, adj. schieferig, Schiefer-, Cig. (T.); s. sestav, zlog, schieferige Structur, skrilavo gorovje, das Schiefergebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
slẹmenȋt, adj. mit Bergkämmen: slemenito gorovje, C.
Pleteršnik
slojevȋt, adj. flötzig: slojevito gorovje, das Flötzgebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Pleteršnik
zlǫ́žən 2., -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
Število zadetkov: 15