trésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
treščiti: tresnilo je v gospodarsko poslopje / strela je tresnila v drevo udarila / granata je tresnila / tresnila je vrata pred njim / tresniti z vrati / bomba je tresnila ob steno bunkerja / tresnil je z nogo ob tla / spotaknil se je in tresnil na tlak / še eno reci, pa te tresnem / z vso močjo ga je tresnil po glavi / tresniti kozarec v zid / tresnil je fanta na tla
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|
SSKJ²
tréščiti -im dov. (é ẹ̑)
1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila
2. ekspr. dati močen, rezek glas: sem in tja je zažvižgala krogla in treščila granata
3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel
4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj
// slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh
5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil
6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel
7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije
● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel
1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila
2. ekspr. dati močen, rezek glas: sem in tja je zažvižgala krogla in treščila granata
3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel
4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj
// slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh
5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil
6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel
7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije
● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel
- tréščiti se ekspr.
1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo
2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila
- tréščen -a -o:
treščen je bil s stolpa
● pog. biti malo treščen omejen, neumen
SSKJ²
uníčiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
// povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
// povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
- uníčen -a -o:
zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene
Celotno geslo
Vezljivostni G
uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.
Uničil (ji) je kariero.
Celotno geslo
Vezljivostni G
zastáviti2 -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.
3.
iz prava kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost