Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka]
    1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. ženska, ki čisti
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: čistiti
iznajdljív iznajdljíva iznajdljívo pridevnik [iznajdljíu̯ iznajdljíva iznajdljívo]
    1. ki je sposoben hitro najti ustrezno, stanju primerno rešitev
      1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: iznajti
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
    2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
    5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: kmet
kmetoválka kmetoválke samostalnik ženskega spola [kmetováu̯ka] tudi [kmetoválka]
    ženska, ki se poklicno ukvarja s kmetovanjem
ETIMOLOGIJA: kmetovalec
mizogín2 mizogína mizogíno pridevnik [mizogín]
    1. ki ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je prepričan o njihovi manjvrednosti
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos, prepričanje
ETIMOLOGIJA: (po zgledu angl. misogynistic iz) mizogin
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
ríčet ríčeta samostalnik moškega spola [ríčet]
    jed iz oluščenih zrn ječmena, fižola, navadno z dodatkom mesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz štaj. nem. Ritschet, Ritschert, prvotno ‛sluzasta jed’, iz nar. nem. ritschen, knjiž. rutschen ‛drseti, spodrsniti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čebrnjáti -ám nedov. (á ȃ)
1. živahno in brezskrbno govoriti: ves dan so čebrnjale; otroci čebrnjajo okoli babice; čebrnjati po francosko / gospodinja čebrnja s sosedami
2. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: škorci čebrnjajo / dete venomer čebrnja
SSKJ²
číst -a -o stil. prid., čistêjši (ȋ ī)
1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji / čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže
// ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet
2. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: del energije bi bilo mogoče pridobiti na čist način; čista industrija; čista tehnologija
3. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste
// ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava
4. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas
5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno / vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce
6. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača
7. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
● 
zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto; njegov denar je čist zakonito pridobljen
♦ 
farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo
    čísto stil. čistó prisl.:
    čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto
    čísti -a -o sam.:
    pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden
     
    gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; 
prim. čisto
SSKJ²
domáčica1 -e ž (ȃ)
zastar. gospodarjeva žena; gospodinja: sprejela jih je domačica s hčerkama
SSKJ²
dosegljáj -a m (ȃ)
1. dosežek: zadovoljen je s svojim dosegljajem; umetniški dosegljaji
2. nav. ekspr. doseg: kuhinja mora biti urejena tako, da ima gospodinja vse na dosegljaju / ustrelil je v prazno, žival je bila že iz dosegljaja
SSKJ²
drobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco
2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni
3. postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo
    drobnèč -éča -e:
    urno drobneč, se je točajka sukala med mizami
SSKJ²
fêjst tudi fést -- prid. (ȇ; ẹ̑pog.
1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna
// ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima
2. postaven1, lep2fejst fant; ekspr. fejst baba, ne
    fêjst tudi fést prisl., nižje pog.
    dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito
    // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan
SSKJ²
gázdarica -e ž (ȃ)
nižje pog. (hišna) gospodinja: gazda in gazdarica / moja gazdarica mi je odpovedala sobo
SSKJ²
gospá ž, daj., mest. ed. gospé, tož., or. ed. gospó; im., tož. mn. gospé, rod. mn. gospá, daj. mn. gospém, mest. mn. gospéh, or. mn. gospémi; im., tož. dv. gospé, daj., or. dv. gospéma (á ẹ́)
1. spoštljivo naslov za odraslo žensko: prijazna gospa ji je pomagala; vse gospe so bile v dolgih oblekah / kot nagovor: dober dan, gospa; želite, gospa? gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: gospa Helena; gospa doktor(ica), profesor(ica)
 
rel. nebeška Gospa Kristusova mati
// naslov za poročeno žensko: pogovarjal se je s sosedovo gospo
2. v meščanskem okolju žena, soproga: lepe pozdrave vaši gospe; darilo za gospo
// delodajalka, gospodinja: naša gospa je zelo natančna
3. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje; dama: bila je prava, resnična gospa
// ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: njegova žena je lahko gospa; vsaka bi bila rada gospa
4. nekdaj poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: stori, kar ti ukazuje gospa; grajska gospa
SSKJ²
gospodínja -e ž (í)
1. ženska, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela: biti, iti za gospodinjo; kmetija ne bo mogla dolgo ostati brez gospodinje / je dobra gospodinja dobro gospodinji
2. gospodarjeva žena: prišla sta oba: gospodar in gospodinja / dobro se je poročila, na lepem posestvu je gospodinja / hišna gospodinja
3. ženska, ki daje stanovanje in oskrbo: fantje so se gospodinje zelo bali / študentska gospodinja
4. star. delodajalka: veliko je morala potrpeti pri tej gospodinji
SSKJ²
gospodínjica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od gospodinja: naša mala gospodinjica / predstavil ti bom svojo gospodinjico
SSKJ²
gospodínjin -a -o (ȋ)
svojilni pridevnik od gospodinja: našel je gospodinjino beležnico z izdatki
SSKJ²
gospodínjiti -im nedov. (í ȋ)
opravljati ali voditi domača, hišna dela: kuha mu in gospodinji; zna dobro gospodinjiti / gospodinji na lepi kmetiji je gospodinja
SSKJ²
grljevíca -e ž (í)
nar. smolnata trska, poleno za razsvetljavo: gospodinja je vtaknila grljevico v čelešnik
Število zadetkov: 178