Zadetki iskanja
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
nanašajoč se na gospoda: čisti gospodovo obleko / na mizi je ležal gospodov brevir / vznes. gospodov dan nedelja; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664
♦ rel. angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko; razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja
V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji
Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?
V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...
Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?
Imam nekaj dilem v zvezi s poimenovanjem praznika, ki je zdaj že za nami. Ali je pravilno:
- okrog praznika svetih treh kraljev ali
- okrog praznika Svetih treh kraljev ali
- okrog praznika svetih Treh krajev?
Še dilema pri sopomenskem poimenovanju praznika:
- ali okrog praznika Gospodovega razglašenja ali
- okrog praznika gospodovega razglašenja?
Že pri samem poimenovanju se mi zdi nenavadno, da ima SP 2001 zapisano Sveti trije kralji (tudi npr. Sveta družina), medtem ko gre pri besedi sveti dejansko za naziv (pišemo npr.: sv. Janez, sv.Barbara itd.).
glagolnik od obrezovati: obrezovanje repe / obrezovanje drevja, trt; škarje za obrezovanje / obrezovanje dečkov / obrezovanje knjig
♦ rel. obrezovanje Gospodovo novo leto
v zvezah: rel. Gospodovo ali Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela
glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglašenje republike
♦ rel. razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja
Vprašanje se nanaša na začetnico pri besedi gospod. V verskih besedilih se logično ta piše z veliko začetnico. Kako pa je v splošnih besedilih, ki niso versko opredeljena? Ali bi lahko besedo gospod zapisali z malo začetnico? Lahko navedem primer reka za božjo voljo, ki se v verskih besedilih božjo piše z veliko začetnico, medtem ko drugod bolj ali manj z malo. Torej, zanima me, ali mora biti vedno (ne glede na vrsto besedila) beseda gospod pri tem reku zapisana z veliko začetnico ali lahko uporabimo tudi malo?