gostáč -a m (á) v kmečkem okolju, nekdaj kdor stanuje v tuji, najeti hiši: on je gostač; gostači so hodili na dnino h gospodarju; sosedov gostač
// redko podnajemnik: nikoli ni mislila, da bo morala oddajati sobe gostačem; pren. s svojimi članki so bili v glasilu le gostači
Zadetki iskanja
SSKJ
SSKJ
gostováti -újem nedov. (á ȗ)
- 1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti
- 2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: učiteljišče gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač
- 3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas
- 4. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje
SSKJ
gostáčiti -im nedov. (á ȃ)
- 1. redko biti gostač: morali so gostačiti
// slabo, zasilno stanovati: posestvo je zapil, zdaj pa gostači v svoji bajti - 2. ekspr. biti, muditi se pri kom kot gost; gostovati: pri prijatelju sem gostačil dva dni / tri dni je četa gostačila v vasi
SSKJ
gostáščina -e ž (ā) v kmečkem okolju, nekdaj najemnina, ki jo plačuje gostač: plačati gostaščino; dosti je že dolžen za gostaščino
SSKJ
SSKJ
SSKJ
osebenjkováti -újem in osebénjkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
SSKJ
sabéjnik -a m (ẹ̑) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki
SSKJ
Število zadetkov: 9
Dostopnost