Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
    // s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
  2. 2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
  3. 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
    // živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
    žuborèč -éča -e: voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
SSKJ
žužljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v hlevu žužljajo brenclji
    // dajati tem glasovom podoben glas: vretena so žužljala / potok enolično žužlja
  2. 2. nerazločno govoriti: žužljal je nekaj nerazumljivega
    // vsebinsko prazno govoriti: na kratko povej, kar misliš, in ne žužljaj toliko
SSKJ
žužnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke
    // dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja
  2. 2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci
    // vsebinsko prazno govoriti: kar naprej je nekaj žužnjal / kaj žužnjaš, tiho bodi
SSKJ
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
    // imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
    // ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
  2. 2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
    ●     slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e: žvečeč drobiti grižljaj
SSKJ
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé: žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e: žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje

Slovar novejšega besedja

SNB
afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
SNB
blúziti -im nedov. (ȗ) pog.
1. neurejeno, brezciljno živeti: Vedel sem, da moram nekaj narediti, nekaj konkretnega, ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: Novinarji posvečajo strani vseh dnevnih časopisov našim politikom, ki bluzijo večinoma o nepomembnih starih temah E (↑)blues
SNB
črnogórščina -e ž (ọ̑)
črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
SNB
encefalopatíja -e ž (ȋ) med.
vsaka možganska bolezen, ki povzroča osebnostne motnje in nevrološke simptome: Trpi za redko obliko encefalopatije, zaradi katere ne more držati glave pokončno, hoditi, govoriti, niti goltati E ← nlat. encephalopathia iz gr. enképhalos 'možgani' + (↑)pátos
SNB
govórka -e ž, člov. (ọ̑)
1. ženska, ki govori, pripoveduje; govornicaSSKJ: rojena govorka jezika; Grška birokratka kot govorka malega jezika razume težave bruseljskega babilona, zato na sestanek ni prišla klepetat, ampak spraševat in svarit pred težavami
2. ženska, ki zna spretno govoriti, pripovedovati; govornicaSSKJ: Kadar je gostja pogovornih oddaj, ji rada prisluhnem, saj je dobra govorka
3. ženska, ki neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornicaSSKJ: Slavnostna govorka bo predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije E (↑)govôrec
SNB
konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    konsekutívni tolmáč -ega -a m, člov. (ȋ, á)
    tolmač, ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Konsekutivni tolmači se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki govorca ter morajo zato biti natančni, hitri in prilagodljivi
    konsekutívno tolmáčenje -ega -a s (ȋ, á)
    vrsta tolmačenja, pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Avtorske honorarje izplačujejo predvsem za konsekutivno tolmačenje in za druga specifična področja, za katera nimajo zaposlenih strokovnjakov
SNB
lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: lapati čisto cel čas; Nekaj jih je odsotno buljilo v stene, drugi so živahno debatirali med sabo ali pa samo lapali v prazno E (↑)lápa
SNB
nakládatiSSKJ -am nedov. (ȃ) ekspr.
obširno in vsebinsko prazno govoriti: Učil nas je izražati se transparentno, jasno in stvarno, presojati logično in brez emocij, ne nakladati E iz kládati iz (↑)klásti
SNB
pòsttítovski -a -o in pósttítovski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ)
ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
SNB
slíšati se -im se nedov. (í ȋ) pog.
govoriti po telefonu: S svakom se slišiva skoraj vsak dan E (↑)slíšati
SNB
talkshow -a cit. [tókšov-] in tókšov -a m (ọ̑)
radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami: Talkshowov se nikoli ne udeležujem | Ko se danes v televizijskih tokšovih sprašujejo, kaj se je zgodilo v vrednotami, se odgovori ponavadi vrtijo okoli vsakdanjih peripetij E ← agl. talkshow iz talk 'govoriti' + (↑)show
SNB
vèčtírnost -i ž (ȅ-ȋ)
obravnavanje, reševanje česa na več različnih načinov hkrati: večtirnost vzgoje; Ne samo da opažamo večtirnost zunanje politike, ki ne zna govoriti z enim glasom, temveč tudi nezmožnost upoštevanja diplomatske diskretnosti in pravil zaupnosti E (↑)vèčtíren
Število zadetkov: 1057