Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
Pravopis
jêzik -íka m (é í)
1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki
2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev; zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec|
3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se
Pravopis
blekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. ~ tjavdan |nespametno, nepremišljeno govoriti|
Pravopis
čenčáriti -im nedov. čenčárjenje (á ȃ) slabš. |prazno govoriti|; slabš. čenčariti o kom/čem ~ ~ najnovejših novicah |govoriti, pripovedovati|
Pravopis
čvekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čvekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |nespametno govoriti|; čvekati komu kaj ~ poslušalcem neumnosti |govoriti, pripovedovati|
Pravopis
goníti gónim nedov. gôni -íte, -èč -éča; gônil -íla, gônit, gónjen -a; gónjenje; (gônit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kolo; ~ konja; poud.: ~ eno in isto |ponavljati, govoriti|; ~ stran radovedneže |poditi, odganjati|; ~ vodo na svoj mlin |delati, govoriti v svojo korist|; lov. Pes ~i
goníti se gónim se (í/ȋ ọ́) Krava se ~i; slabš. Otroci se ~ijo po dvorišču |se podijo, divjajo|
Pravopis
grdíti -ím nedov. gŕdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; grdênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ bližnje |grdo govoriti o njih|; Obraz ~i brazgotina kazi, kvari; grditi koga pri kom ~ snaho pri sosedih |grdo govoriti sosedom o njej|
grdíti se -ím se (í/ȋ í) pokr. vzh. gabiti se, gnusiti se: komu ~i ~ ji vsaka jed
Pravopis
režáti -ím nedov. rêži -íte in réži -íte, -èč -éča; rêžal -ála in réžal -ála, rêžat in réžat; režánje; (rêžat in réžat) (á í) Čevlji, deske ~ijo; režati na koga/kaj Volk ~i ~ žrtev; slabš. ~ ~ učenca |odsekano, zadirčno govoriti z njim|; slabš. režati nad kom ~ ~ otroki |odsekano, zadirčno govoriti z njimi|
režáti se -ím se (á í) poud. |smejati se|; slabš. režati se komu/čemu |smejati se, posmehovati se|
Pravopis
udríhati -am nedov. -ajóč, -áje; udríhanje (í; ȋ) po kom/čem ~ s palico po tleh; poud. ~ ~ oblasti |kritično, slabo govoriti o njej|; poud. udrihati čez koga/kaj ~ ~ moža |slabo govoriti o njem|
Pravopis
izgovoríti -ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|
izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegne
izgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|
Pravopis
áhati -am nedov. -ajóč, -áje; áhanje (á ȃ; ȃ) poud. ~ in ohati |govoriti ah|
Pravopis
angléško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po angléško nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ govoriti
Pravopis
babljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; babljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a; slabš. babljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|
Pravopis
bebljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bebljánje; (-àt) (á ȃ) Pijanec ~a; slabš. bebljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|
Pravopis
bedáčiti -im nedov. -èč -éča; bedáčenje (á ȃ) poud. |govoriti neumnosti|
Pravopis
besedíčiti -im nedov. -en -ena; besedíčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ v prazno; besedičiti o kom/čem ~ ~ politiki
Pravopis
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. -ajóč, -áje; bévskanje tudi bêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a; slabš. Zadnje čase samo ~a |zadirčno govori|; bevskati na koga/kaj Pes ~a ~ tujca; slabš. ~ ~ soseda |zadirčno govoriti z njim|
Pravopis
blebetáti -ám in blebetáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blebetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ nerazumljive besede; slabš. |nespametno, nepremišljeno govoriti|
Pravopis
brbljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok veselo ~a; slabš. brbljati o čem ~ ~ vsem mogočem |veliko, prazno govoriti|
Pravopis
brbotáti -ám tudi brbotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; brbotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Voda v loncu ~a; poud. brbotati kaj ~ nerazločne besede |govoriti|
Število zadetkov: 555