Zadetki iskanja
Vorenc
govoriti nedov., F101, affari, govoriti; attice loqui, dobru govoriti; barbarè loqui, gardú govoriti; blatire, berbrati, neumnu govoriti; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govori; fandus, kar je vrédnu de ſe govory; fari, govoriti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -li, kateri teṡhku govory; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč
Vorenc
naučiti se dov., F6, addiscere, ſe dobru navuzhiti; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei ſe navuzhiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
Vorenc
opravljati2 nedov., F7, calumniator, ẛaṡhpotliviz, ẛaṡhmagaviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje; dehonestare, opravlati, oſramotiti, oſhpotuvati, v'ṡhpot perpraviti; detrahere, tadlati, odvlézhi, vtergati, doli potegniti, opravlati, odvṡèti; infamare, opravlati, enimu zhes zháſt govoriti; obloqui, eniga opravlati, krakati, hudú od eniga govoriti, naṡai odgovarjati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; sugillare, opravlati, ṡaṡhmagati
Vorenc
brati1 nedov., F13, anagnostes, en pob, kateri bere; grammatica, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; legere, brati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelector, kateri naprei bere; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; relegere, prebrati, vezhkrat brati; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1
Vorenc
hudo prisl., F30, a pecunia imparatus, hudú s'danarji ṡaloṡhen, ali preskarblen; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti; infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu hudú grè; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; malè, ṡlú, hudú; maledicus, -a, -um, lajavez, hudu jesizhin; male educatus, hudu ṡrejen; peſsimè, cilú hudú, ſylnu hudú; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
- hujše , F3, deterius, ſhe huiſhe; nequius, huiſhe; pejor, pejus, huiſhe
Vorenc
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
Vorenc
beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Vorenc
precej1 prisl., F5, ilicò, illicò, ṡdaici, hitru, precei; proferre, naprei parneſti, vun ṡneſti, precei govoriti; quamprimum, ṡdaici, precei, kakòr hitru ſe more; sermocinari, govoriti, precei naprej govoriti; statim, ṡdaici, precei, hitru
Vorenc
cukati nedov., F3, prehensare, vel prensare, eniga zukati, pozukniti, opomniti; trahere capillum, ṡa laſſe vleizhi, zukati, teṡati; vellicare, zukati, ṡzhipati, teṡati, hudú govoriti, ſmerzati
Vorenc
Vorenc
dokončati dov., F12, absólvere, odréshiti, odvèṡati, dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe dokonzhal; colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare opus, déllu dokonzhati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe dokonzhati, lipú govoriti; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti
Vorenc
dvoj štev., F11, bicolor, dvuje farbe; biforis, dvuja vrata ali davri; biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga furma, ali podobe; bigeneris, dvoiga rodá; bilinguis, dvoiga jeṡika, kir ṡna dvá jeṡika govoriti, laṡhnik; bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen; clema, -tis, -dis, ṡeliṡzhe dvuje ſorte, ſlàk, inu ṡhyngerz; duo, duae, duo, dvá, dvei, dvuja; geminus, -a, -um, dvuji, v'dvei gubei; hermophroditus, dvoÿga spola
Vorenc
ferahtati nedov., F12, coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡmagovati; contemnere, ferrahtati, ṡanizhovati, oduriti; contumeliare, ṡaṡhmagati, ṡmerjati, ṡaſramovati, ferrahtati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati, doli gledati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; respuere, ferrahtati, popluvati, odvreizhi, gori ne vṡèti; spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati; temnere, ṡanizhovati, ferrahtati; vituperare, ſvariti, grajati, ferrahtati, tadlati; prim. frahtati
Vorenc
feržmagovati nedov., F15, calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali ferṡhmaguje; calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni; catamidiare, ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti; coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡhmagovati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati; exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, saṡhmagati; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; injuriari, ferṡhmagovati; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; oppedere, ṡaṡhpotovati, ferṡhmagovati; opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati, ferṡhmagovati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati; vitiligare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
Vorenc
Vorenc
grdo sam., F2, genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature, ſhmerkou, ino kateri gardu vunkai pluvá
Vorenc
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
Vorenc
izgovoriti dov., F2, excusare, ſe ṡgovoriti, ali odgovoriti, iṡgovoriti; perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe dokonzhati, lipú govoriti
Vorenc
jecavec m, F2, balbus, jezaviz, ſhlekédraviz, keklaviz; indisertus, -a, -um, jezavez, kateri neṡná lipu govoriti, nesgovoren
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 99
Dostopnost