Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
ne (n') člen., F408, alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu na neſſe; asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; barba impena, ne pozheſſana brada; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; carere, neimeti; discredere, neverjeti; falsiparens, ne pravi ozha; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná; ignorare, neṡnati, nevméti; illachrybilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri nemore govoriti; nolle, nehotéti; nolo, n'hozhem; non audere, neſmeiti; non curare, nemarati, neroditi; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne; renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe, ſe upirati; renuit, je odpovédal, n'hozhe; reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu n'hozhe délati; sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; sine, pres, ne; prim. hoteti
Vorenc
neumno prisl., F4, blatire, berbrati, neumnu govoriti; dementer, nepametnu, neumnu; ineptè, malu vrédnu, neumnu, nepripravnu, pomerṡkaku; inscitè, nepametnu, neumnu
Vorenc
ogovoriti dov., F4, affatus est eum, on je nîega ogovoril, s'nym govoril; alloquor, alloqui, eniga ogovoriti, s'nym govoriti; compellare, nagovoriti, ogovoriti, nagovarjati; interpellare, eniga ṡa kai proſſiti, ali pegerovati, ogovoriti, opominiti
Vorenc
ordinga ž, F7, digerere, tudi v'ordingo poſtaviti; diradiare, reſtaviti, inu v'eno pravo ordingo poſtaviti; institutum, -ti, ena navada, navuk, ordinga; ordinatim, po rèdu, ali po ordingi; ordo, rèd, reṡlozhenîe, ordinga, ſtan, verſta; rhetorice, -ces, vel rhetorica, -ae, tá kúnṡht dobru, modru, inu s'ordingo govoriti; satyra, -ae, enu ṡmiſhlenîe teh Poëtou zhes vſe ṡhlaht pregréhe, pres ordinge popiſſanu, an pasquyl
Vorenc
popisovati nedov., F4, chronicus, tá kateri popiſhuje, tú kar ſe ẛgody; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; perscriptor, kateri popiſhuje
Vorenc
pred predl., F92, ad iudicium dicere, pred rihto govoriti; antecuculo, pred dnèm; antemurale, ena pred poſhtaino, ali pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba; ante oculos, pred ozhmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi; praeflorere, pred drugimi zveſti; praestò, per rokah, pred rokami biti; pro, ṡá, pó, pre, pred: Pro deo, ṡá Bogá; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti
Vorenc
Vorenc
prijaznivo prisl., F14, affabiliter, priaẛnivu; amicè, lubeẛnivu, priaẛnivu; benignè, benigniter, priaṡnivu, lubeẛnivu; blandè, lubeṡnivu, priaẛnivu; clementer, gnadlivu, priaṡnivu, miloſtivu; comis, et come, et comiter, priaẛnivu, lubeẛnivu, dobrutlivu; familiariter, priaṡnivu; favorabiliter, priaṡnivu; gratè, priaṡnivu, hvaleṡhnu; gratiosè, priaṡnivu, lubeṡnivu, lubankaſtu; humaniter, humanè, priaṡnivu; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; perbenignè, cilú priaṡnivu, dobrutlivu, inu lubeṡnivu; placidè, krotku, myrnu, lubeṡnivu, priaṡnivu, dobrutlivu
Vorenc
priklicati dov., F2, adnictare, pomigati, permigati, s'miganîam perklizati; advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti
Vorenc
rihta2 ž, F5, ad iudicium dicere, pred rihto govoriti; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, slaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; judicium, ſodba, obſojanîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt; municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateri ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; reatus, -us, teh ṡatoṡhenih ſtán inu dolgovanîe, tá zhas te toṡhbe zhes eniga pred rihto, ali pravdo
Vorenc
spodobiti se nedov., F11, addecet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; condecet, ſe ſpodobi; decet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; decet sic fieri, ſe ſpodobi takú ſturiti; dedecet, ſe ne priſtoji, ſe ne ſpodobi; indecet, ſe ne ſpodobi; infandus, -a, -um, oſtudna reizh, od katere ſe ne ſpodobi govoriti, negovorjezhi; latria, zheṡzhenîe, kateru ſe ſamimu Bogú ſpodobi; licet, zhe lyh, ſe ſpodobi, je perpuṡzhenu; licet ne? ſe li ſpodobi; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; prim. nespodobiti se
Vorenc
sramoten prid., F13, attelani, ſo bily eni ſramotni ludjè, katerih lotarnia je bila v'ygrah prevelika; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; contumeliosus, -a, -um, ſhpotliviz, ferṡhmagluṡki, ſramotni, ṡaſhpotlivi; facinus, -oris, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu djanîe; infamis, -me, nepoſhten, ſramotin; inhonestus, -a, -um, nepoſhten, ſramoten; ludibria, ṡhpotne, inu ſramotne beſſéde; mors infamis, ſramotna ſmert; perridiculè loqui, cilú ſméſhne, inu ſramotne rizhy govoriti; probrosus, -a, -um, ſramotin, nebrumin; pudendus, -a, -um, ſramoten; stigmatias, na kateriga je novoṡhgana ſramotnu ṡnaminîe; turpis, -pe, gard, ſramotin, oſtudin
Vorenc
strah m, F43, afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu derṡhati; dei timor, Boṡhji ſtráh; domitura, -ae, vkrotenîe, enu v'ſtráh vṡètje; formido, formidatio, groṡa, ſtráh; haeret lingva metu, jeſt ne morem od ſtraha govoriti; interritus, -a, -um, nepreſtraſhen, presſtraha, pres ſtraha; metus, ſtrah; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe; scrupulosè, teṡhku, s'ſtrahom, inu s'ṡkarbjó; terror, ſtráh, vſtraſhenîe
Vorenc
tiho prisl., F13, bat, tihu; muſsare, vel muſsitare, ſhepetati, tihu govoriti; pacatè, tihu, myrnu; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; quietè, tihu, myrnu, pokoinu; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti; resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti; restitare, vſeṡkuṡi napooti poſtaviti, ali tihu ſtati; sedatè, myrnu, tihu; silere, molzhati, tihu biti; silescere, cilú tihu biti; tacere, molzhati, tihu biti; tranquillè, tihu, pohlevnu, myrnu
Vorenc
učiti nedov., F27, addocere, pervuzhiti, podvuzhiti, vuzhiti; condocere, vuzhiti, pervuzhiti; docere, vuzhiti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; ignarus docendi, kateri neṡna vuzhiti; perdocere, cilú dobru vuzhiti; rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti; saltator, tá kateri vuzhi pleſſati; prim. učan, učen
Vorenc
ustrašiti dov., F9, consternare, preſtraſhiti, zagovati, vſtraſhiti; effocare, vſtraſhiti; exterrere, preſtraſhiti, vſtraſhiti; obstupefacere, eniga oſtraſhiti, vſtraſhiti de ne more govoriti; perpavefacere, eniga preſtraſhiti, vſtraſhiti; perterrere, perterrefacere, ṡlú vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh ſturiti; terrefacere, vſtraſhiti; terrere, ſtraſhiti, vſtraſhiti, preſtraſhiti; territare, ſtraſhiti, vezhkrat vſtraſhiti
Vorenc
z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si
Vorenc
Vorenc
znesti dov., F6, accumulare, v'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; comportare, v'kupai ṡneſti; congerere, v'kúp ẛneſti, ẛloṡhiti, ſpraviti, ẛgrinîati, ſpravlati; egerere, vunkai ṡneſti, vun ſpelati, ſpraṡniti, vun ṡkopati; exportare, vun ṡneſti, vunkai noſſiti; proferre, naprei parneſti, vun ṡneſti, precei govoriti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 99
Dostopnost