Fran

Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Imam vprašanje za vašo Jezikovno svetovalnico in bi vam bil zelo hvaležen za odgovor.

Zanima me, ali se angleška beseda holotropic v slovenščino prevede kot holotropsko ali holotropno. V angleščini je ta beseda opredeljena kot sestavljanka besed (holos, 'celota' tropic 'obračati se proti ali spreminjati'), iz (trapein, 'gibanje proti nečemu'):

From ὅλος (hólos, »whole«) -tropic (»turning or changing«), from [script?] (trapein, »movement towards something«)

Pomen besede je torej ´orientirati se proti celoti`.

Povzeto po: http://en.wiktionary.org/wiki/holotropic

Ali se je beseda celzij že toliko ukoreninila v naš jezik, da jo pišemo z malo začetnico? Govorim namreč o temperaturni lestvici in ne o švedskem astronomu.

SP 2001 preferira uporabo Celzijev. Slovarski del SP 2001 podaja dve iztočnici, kjer je v zgledih to najbolj očitno:

• stopínja -> temperatura pet stopinj Celzija ‹5 ⁰C› temperatúra -> ~ minus štiri stopinje Celzija

Nikoli ne pišemo, recimo za električno napetost, 15 Voltov, ampak vedno 15 voltov. Tako da vas pozivam, naj se tudi fizikalna enota celzij piše z malo začetnico. Poleg tega tudi kelvin in fahreinheit.

Zanima me raba vejice v naslednjem primeru: Kadar hočem, lahko neham.

Je lahko poved zapisana brez vejice? V smislu, da zvezo kadar hočem vzamemo kot prislov (= kadar koli), seveda je spet odvisno od sobesedila. Recimo tudi v primeru Veš da ni res, vejice med besedama veš in da ne pišemo, ker veš ne opravlja vloge povedka, ampak gre za členek (Seveda ni res).

Vljudno prosim za pomoč pri rabi vejice v konkretnem primeru. Menim, da je v spodnjem primeru za besedo bel vejica – ali se motim?

Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga!

Zanima me, kako je s pisanjem vejice pred vezniki n da, in ko, in če. Vem za primere verig ko ... in ko, vendar kaj pa, če je samo veznik in ko v stavku?

Primer: Končna cena ni visoka in ker je avto prav simpatičen ga priporočam v ogled.

Zanima me pravilna raba vejice v povezavi z nekaterimi frazemi. V besedilnih korpusih obstajata obe rabi, z in brez vejice. Zanima me, ali obstaja primarna raba? Sta morda obe enakovredni? Primeri: ni (,) da bi govoril; meni nič (,) tebi nič; en (,) dva (,) tri; kot bi trenil (,) je bil nazaj; mizica (,) pogrni se. Hvala.

Imam vprašanje – ali pri nemških citatnih besedah (npr. Blitzkrieg) znotraj slovenskega besedila obdržimo tudi pravopisno pravilo velike začetnice ali ne?

Pozdravljeni, vidim, da me mlajši ljudje ne razumejo, če jih vprašam po ceni z besedami – Po čem pa so ti čevlji, banane? ... Ali je ta oblika slovnično pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Zakaj se čimprejšnji piše skupaj?

Ali je možno kratico ASCII napisati tudi z malimi črkami ascii?

Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.

V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.